zapri pomoč

pomoč

Za pomoč pri uporabi spletnih strani sodstva se obrnite na:

pomembno

zapri pomembno

S 1.6.2020 procesni roki v nenujnih zadevah spet tečejo.
Nadaljujejo in opravljajo se tudi vsa izvršilna dejanja.

Dne 27.5.2020 je predsednik Vrhovnega sodišča RS mag. Damijan Florjančič odločil o preklicu Odredbe o posebnih ukrepih zaradi nastanka pogojev iz prvega odstavka 83.a člena Zakona o sodiščih in razlogov iz 1. člena ZZUSUDJZ. Preklic Odredbe predsednika Vrhovnega sodišča RS, objavljen v Uradnem listu RS, bo začel veljati dne 31.5.2020. S 1.6.2020 tako začnejo teči procesni roki, nehajo veljati začasni ukrepi v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni COVID-19, nadaljujejo se vse izvršbe in opravljajo vsa izvršilna dejanja.

Vse stranke opozarjamo naj upoštevajo, da:

  • v tistih nenujnih zadevah, v katerih je rok pričel teči že pred epidemijo, se tek roka s 1. junijem 2020 nadaljuje in ne začne teči znova od začetka,
  • v tistih nenujnih zadevah, v katerih so bile med epidemijo opravljene vročitve, začnejo roki v zvezi z vročenimi pisanji teči od začetka s 1. junijem 2020.

Z zgoraj navedenim datumom bodo sodišča začela poslovati kot pred epidemijo, vendar vsem strankam še vedno priporočamo, da se na sodišče, če ni nujno, odpravijo le, če nimajo znakov okužbe, oziroma, če je prihod nujen, o znakih okužbe obvestijo sodišče.

Morebitna natančnejša pravila vstopanja, zadrževanja in vedenja na sodiščih bodo objavljena na vidnem mestu v sodni zgradbi posameznega sodišča.

pomembno

zapri pomembno

S 1.6.2020 procesni roki v nenujnih zadevah spet tečejo.
Nadaljujejo in opravljajo se tudi vsa izvršilna dejanja.

Dne 27.5.2020 je predsednik Vrhovnega sodišča RS mag. Damijan Florjančič odločil o preklicu Odredbe o posebnih ukrepih zaradi nastanka pogojev iz prvega odstavka 83.a člena Zakona o sodiščih in razlogov iz 1. člena ZZUSUDJZ. Preklic Odredbe predsednika Vrhovnega sodišča RS, objavljen v Uradnem listu RS, bo začel veljati dne 31.5.2020. S 1.6.2020 tako začnejo teči procesni roki, nehajo veljati začasni ukrepi v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni COVID-19, nadaljujejo se vse izvršbe in opravljajo vsa izvršilna dejanja.

Vse stranke opozarjamo naj upoštevajo, da:

  • v tistih nenujnih zadevah, v katerih je rok pričel teči že pred epidemijo, se tek roka s 1. junijem 2020 nadaljuje in ne začne teči znova od začetka,
  • v tistih nenujnih zadevah, v katerih so bile med epidemijo opravljene vročitve, začnejo roki v zvezi z vročenimi pisanji teči od začetka s 1. junijem 2020.

Z zgoraj navedenim datumom bodo sodišča začela poslovati kot pred epidemijo, vendar vsem strankam še vedno priporočamo, da se na sodišče, če ni nujno, odpravijo le, če nimajo znakov okužbe, oziroma, če je prihod nujen, o znakih okužbe obvestijo sodišče.

Morebitna natančnejša pravila vstopanja, zadrževanja in vedenja na sodiščih bodo objavljena na vidnem mestu v sodni zgradbi posameznega sodišča.


vsebine po meri

zapri sistemska obvestila

Izberi rubriko

Skupine uporabnikov

Izberite skupino, ki najbolj ustreza vašemu profilu, oziroma obkljukajte tiste rubrike, katere želite spremljati.

Orodje "Vsebine po meri" vam omogoča, da na vstopni strani spremljate le tiste vsebine, ki vas zanimajo. Posamezne rubrike, ki jih boste izbrali, vas bodo na strani pričakale vsakič, ko jo boste obiskali. Osebne nastavitve lahko s klikom na gumb "vsebina po meri" v orodni vrstici kadarkoli spremenite.

Nekatere rubrike bodo prikazane le v primeru, če je vsebina smiselna za prikaz na posameznem sodišču. Na primer: rubrika Zemljiška knjiga bo vidna le na vstopnih straneh okrajnih sodišč ...

Pojasnilo Vrhovnega sodišča o zadevi tožeče stranke Ivan Janez Janša zoper prvotoženo Republiko Slovenijo

datum: 03.02.2020
vir: Vrhovno sodišče

Objavljamo pojasnilo senata Civilnega oddelka Vrhovnega sodišča RS in Urada predsednika Vrhovnega sodišča RS v zadevi tožeče stranke Ivan Janez Janša zoper prvotoženo Republiko Slovenijo.

Sporočilo za javnost v zadevi I R 176/2019

V pravdni zadevi tožeče stranke: IVAN JANEZ JANŠA zoper toženo stranko: 1. REPUBLIKA SLOVENIJA, 2. BRANKA ZOBEC HRASTAR, 3. BARBARA KLANJŠEK, 4. MILAN ŠTRUKELJ, 5. VESNA ŽALIK, in 6. BRANKO MASLEŠA je Vrhovno sodišče odločalo o predlogu tožeče stranke za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča.

Predlogu je ugodilo in za odločanje določilo Okrožno sodišče v Celju. Glede na zapise v nekaterih medijih (Slovenske novice dne 17. 12. 2019, Delo dne 18. 12. 2018, Večer dne 19. 12. 2019 in Mladina 20. 12. 2019) Vrhovno sodišče podaja naslednje pojasnilo.

Zakonska podlaga za odločitev je podana v 67. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Po ustaljeni sodni praksi so razlogi za prenos pristojnosti tudi okoliščine, ki bi utegnile okrniti sam videz nepristranskosti (objektivna nepristranskost). Na takšno ustaljeno sodno prakso se je oprl tudi senat Vrhovnega sodišča v konkretni zadevi.

Postopek po 67. členu ZPP ne predstavlja vsebinskega sojenja v zadevi. Gre za tehničen procesni institut, katerega namen je (tudi) varovanje videza nepristranskosti sojenja. O njem Vrhovno sodišče ne odloča le na predlog strank, marveč lahko prenos pristojnosti predlaga tudi razpravljajoče sodišče. Zaradi takšne narave tudi ne gre za klasičen kontradiktoren postopek, kjer bi imela nasprotna stranka zagotovljeno pravico do odgovora. Predlog je lahko podan že v sami tožbi in o njem tedaj Vrhovo sodišče odloča celo prej, kot je tožba vročena toženi stranki. Zakon izrecno tudi ne predvideva, da se predlog vroča nasproti stranki, predvsem pa - kar je glede na zapise v medijih ključno - ne določa roka za odgovor (kot npr. v pritožbenem ali revizijskem postopku). Zoper odločitev Vrhovnega sodišča tudi ni predvideno nobeno pravno sredstvo.

Zaradi takšne narave postopka po 67. členu ZPP je ta hiter. O njem Vrhovno sodišče odloči praviloma takoj, saj s tem preprečuje, da bi se zavlekel matični postopek, kjer bo predmet odločanja (ne)utemeljenost tožbenega zahtevka. Tako je bilo tudi v tej zadevi. Zadeva je bila sodniku poročevalcu dodeljena 27. 11. 2019, osnutek zadeve je bil predložen na sejo 28. 11. 2019, senat, sestavljen v skladu z Letnim razporedom Vrhovnega sodišča je ta dan o zadevi tudi odločil ter sklep skupaj s spisom vrnil na Okrožno sodišče 2. 12. 2019.

Res je, da je šesti toženec podal odgovor na predlog tožnika za prenos pristojnosti in v njem tudi predlagal izločitev dveh vrhovnih sodnikov. A ta predlog je Vrhovno sodišče prejelo šele 3. 12. 2019, zato o njem ni bilo več mogoče odločati ter je bila vloga po odredbi sodnika poročevalca vrnjena Okrožnemu sodišču, da se vloži v pravdni spis.

mag. Rudi Štravs, predsednik senata
Tomaž Pavčnik, sodnik poročevalec
Jan Zobec, sodnik

Ljubljana, 23.12.2019

 

Pojasnilo o dodatnem nadzorstvenem pregledu v zgoraj citirani zadevi

V zvezi s to zadevo je Urad predsednika Vrhovnega sodišča RS odredil nadzorstveni pregled poslovanja na sodišču prve stopnje, da bi se ugotovilo, ali je vloga stranke za izločitev prišla pravočasno, to je pred odločanjem Vrhovnega sodišča RS. Na podlagi podatkov nadzorstvenega pregleda poslovanja je mogoče sklepati, da je vloga na sodišče prve stopnje prišla pravočasno, to je pred odločanjem Vrhovnega sodišča RS o prenosu pristojnosti. Zaradi ugotovljenih nenatančnosti pri poslovanju okrožnega sodišča pri prejemu zahteve za izločitev sodnikov pa ta vloga očitno ni pravočasno dospela na Vrhovno sodišče RS, to je pred odločanjem senata Vrhovnega sodišča RS o prenosu pristojnosti. Ob tem pa dodajamo, da je vsak sodnik, ki odloča o konkretni zadevi, tako tudi ko odloča o morebitnem prenosu pristojnosti na drugo sodišče, zavezan k lastni pazljivosti in presoji, ali so podane okoliščine, ki narekujejo njegovo izločitev; še posebej, ko se zaradi zagotavljanja videza nepristranskosti sodnikov na posameznem sodišču odloča o utemeljenosti predloga za prenos pristojnosti na drugo sodišče.

Urad predsednika Vrhovnega sodišča

 

 


To sporočilo za javnost je informativne narave in s svojo vsebino ne zavezuje sodišča.

Slepi naj ne sodi o barvi.
Caecus ne iudicet de colore.