zapri pomoč

pomoč

Za pomoč pri uporabi spletnih strani sodstva se obrnite na:

pomembno

zapri pomembno

S 1.6.2020 procesni roki v nenujnih zadevah spet tečejo.
Nadaljujejo in opravljajo se tudi vsa izvršilna dejanja.

Dne 27.5.2020 je predsednik Vrhovnega sodišča RS mag. Damijan Florjančič odločil o preklicu Odredbe o posebnih ukrepih zaradi nastanka pogojev iz prvega odstavka 83.a člena Zakona o sodiščih in razlogov iz 1. člena ZZUSUDJZ. Preklic Odredbe predsednika Vrhovnega sodišča RS, objavljen v Uradnem listu RS, bo začel veljati dne 31.5.2020. S 1.6.2020 tako začnejo teči procesni roki, nehajo veljati začasni ukrepi v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni COVID-19, nadaljujejo se vse izvršbe in opravljajo vsa izvršilna dejanja.

Vse stranke opozarjamo naj upoštevajo, da:

  • v tistih nenujnih zadevah, v katerih je rok pričel teči že pred epidemijo, se tek roka s 1. junijem 2020 nadaljuje in ne začne teči znova od začetka,
  • v tistih nenujnih zadevah, v katerih so bile med epidemijo opravljene vročitve, začnejo roki v zvezi z vročenimi pisanji teči od začetka s 1. junijem 2020.

Z zgoraj navedenim datumom bodo sodišča začela poslovati kot pred epidemijo, vendar vsem strankam še vedno priporočamo, da se na sodišče, če ni nujno, odpravijo le, če nimajo znakov okužbe, oziroma, če je prihod nujen, o znakih okužbe obvestijo sodišče.

Morebitna natančnejša pravila vstopanja, zadrževanja in vedenja na sodiščih bodo objavljena na vidnem mestu v sodni zgradbi posameznega sodišča.

pomembno

zapri pomembno

S 1.6.2020 procesni roki v nenujnih zadevah spet tečejo.
Nadaljujejo in opravljajo se tudi vsa izvršilna dejanja.

Dne 27.5.2020 je predsednik Vrhovnega sodišča RS mag. Damijan Florjančič odločil o preklicu Odredbe o posebnih ukrepih zaradi nastanka pogojev iz prvega odstavka 83.a člena Zakona o sodiščih in razlogov iz 1. člena ZZUSUDJZ. Preklic Odredbe predsednika Vrhovnega sodišča RS, objavljen v Uradnem listu RS, bo začel veljati dne 31.5.2020. S 1.6.2020 tako začnejo teči procesni roki, nehajo veljati začasni ukrepi v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni COVID-19, nadaljujejo se vse izvršbe in opravljajo vsa izvršilna dejanja.

Vse stranke opozarjamo naj upoštevajo, da:

  • v tistih nenujnih zadevah, v katerih je rok pričel teči že pred epidemijo, se tek roka s 1. junijem 2020 nadaljuje in ne začne teči znova od začetka,
  • v tistih nenujnih zadevah, v katerih so bile med epidemijo opravljene vročitve, začnejo roki v zvezi z vročenimi pisanji teči od začetka s 1. junijem 2020.

Z zgoraj navedenim datumom bodo sodišča začela poslovati kot pred epidemijo, vendar vsem strankam še vedno priporočamo, da se na sodišče, če ni nujno, odpravijo le, če nimajo znakov okužbe, oziroma, če je prihod nujen, o znakih okužbe obvestijo sodišče.

Morebitna natančnejša pravila vstopanja, zadrževanja in vedenja na sodiščih bodo objavljena na vidnem mestu v sodni zgradbi posameznega sodišča.


vsebine po meri

zapri sistemska obvestila

Izberi rubriko

Skupine uporabnikov

Izberite skupino, ki najbolj ustreza vašemu profilu, oziroma obkljukajte tiste rubrike, katere želite spremljati.

Orodje "Vsebine po meri" vam omogoča, da na vstopni strani spremljate le tiste vsebine, ki vas zanimajo. Posamezne rubrike, ki jih boste izbrali, vas bodo na strani pričakale vsakič, ko jo boste obiskali. Osebne nastavitve lahko s klikom na gumb "vsebina po meri" v orodni vrstici kadarkoli spremenite.

Nekatere rubrike bodo prikazane le v primeru, če je vsebina smiselna za prikaz na posameznem sodišču. Na primer: rubrika Zemljiška knjiga bo vidna le na vstopnih straneh okrajnih sodišč ...

Vrhovno sodišče: Ali je uspešen igralec spletnega pokra (še) potrošnik?

datum: 13.11.2019
vir: Vrhovno sodišče

Vrhovno sodišče je (s sklepom II Ips 98/2018) prekinilo revizijski postopek in odločilo, da Sodišču Evropske unije postavi predlog za predhodno odločanje. V njem sprašuje, ali ima igralec pokra, ki se preživlja z igranjem spletnega pokra, status potrošnika v pomenu prava Evropske unije.

Tožnik je igralec spletnega pokra, ki od toženke zahteva, naj mu izplača skoraj 227.000 evrov, ki si jih je z igranjem pokra v dobrem letu dni priigral na njeni spletni strani, v obdobju med leti 2010 in 2011. Toženka, ki je bila organizatorka te spletne igralnice, mu je priigrana denarna sredstva zasegla, ker je tožnik z več uporabniškimi računi kršil njena pravila igre. Sodišče prve stopnje je v sodbi ocenilo, da je imel tožnik status potrošnika, zato je v tem primeru podana pristojnost slovenskih sodišč. Toženka mu mora po odločitvi sodišča tudi vrniti zasežena denarna sredstva, saj ni ravnala pošteno. Vedela je namreč za tožnikovo kršitev pravil, pa mu je vseeno dopuščala igranje pokra. Takšno odločitev je po toženkini pritožbi potrdilo tudi sodišče druge stopnje.

V tem primeru gre za spor z mednarodnim elementom. Tožnik je fizična oseba s prebivališčem v Sloveniji, medtem ko je toženka pravna oseba in gospodarska družba s sedežem na Malti. Sporno je, ali so za odločanje o tej zadevi pristojna sodišča Republike Slovenije ali sodišča Republike Malte. Vsebinsko gledano gre za razlago prvega odstavka 15. člena Uredbe Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah, ki določa pristojnost za potrošniške pogodbe.

Gre za zanimivo vprašanje, ki naslavlja aktualen življenjski primer s širšim pomenom. Od razlage prava, ki jo bo podalo Sodišče Evropske unije, bo odvisno tudi nadaljnje pojmovanje tovrstnih primerljivih dejavnosti, ki že v osnovi deloma odstopajo od klasičnega koncepta potrošništva in postajajo vse bolj priljubljene. Z analogijo bi bilo mogoče mednje uvrstiti tudi pridobivanje zaslužka z igranjem računalniških igric in druge virtualne aktivnosti, ki lahko pomenijo novodobno preživljanje in poklic. Tako bodo z razlago Sodišča Evropske unije nujno izzvane tudi nekatere tradicionalne okoliščine, ki so (bile) sicer značilne za klasično pojmovanje potrošništva.

Presoja o pristojnosti je odvisna od vprašanja, ali je mogoče šteti, da je tožnik sklenil pogodbo kot: "potrošnik - za namen, za katerega se šteje, da je izven njegove poklicne ali pridobitne dejavnosti". Bistveno je torej, ali je tožnik s spletnim igranjem pokra deloval kot potrošnik le zasebno ali pa je njegovo dejavnost mogoče šteti za poklicno oziroma pridobitno, zaradi česar ni upravičen do varstvenih določb v potrošniških pogodbah. Tožnik zastopa stališče, da je imel potrošniški status, zato je podana izbirna pristojnost slovenskih sodišč glede na kraj njegovega prebivališča. Toženka zastopa nasprotno stališče, da tožnik kot profesionalni igralec pokra potrošniškega statusa ni imel, zato je podana splošna pristojnost sodišč na Malti, kjer ima toženka svoj sedež poslovanja. V tem primeru bi bilo treba tožnikovo tožbo, vloženo v Sloveniji, zavreči.

Iz dejanskih okoliščin zadeve je razvidno, da se prepletajo tako tiste, ki so značilne za zasebne potrošnike (npr. tožnik je sklenil pogodbo na daljavo in je soglašal z vnaprej in enostransko pripravljenimi Splošnimi pogoji poslovanja, pri tem pa svoje dejavnosti igranja pokra drugim na trgu ni ponujal kot plačljive storitve), kot tudi tiste, ki so značilne za opravljanje pridobitne dejavnosti oziroma poklica (npr. tožnik se je s pokrom več let uspešno preživljal). S tega vidika gre za več različnih, med seboj konkurenčnih okoliščin, ki jih je treba hierarhično in kvalitativno umestiti v pomenu prava EU.

 


To sporočilo za javnost je informativne narave in s svojo vsebino ne zavezuje sodišča.

 

Dokazovati mora tožnik.
Petitori incumbit probatio.