zapri pomoč

pomoč

Za pomoč pri uporabi spletnih strani sodstva se obrnite na:

pomembno

zapri pomembno

  • Zemljiška knjiga

  • COVL - izvršba

  • Izračun zamudnih obresti

  • Obravnave

  • Sodna praksa

obvestila o piškotkih

Naša spletna stran uporablja tehnologijo piškotkov (cookies). Piškotki omogočajo uporabo naprednih, uporabniku prikrojenih možnosti. Omogočajo nam tudi spremljanje statistik obiska, s čimer pridobivamo prepotrebne podatke za nenehno izboljševanje strani. Če zapisa piškotkov ne boste dovolili, boste prikrajšani za možnosti, kakršni sta ogled video posnetkov in komentiranje objav prek družbenih omrežij.

Več informacij o piškotkih na sodisce.si


sprejmi piškotke | zavrni piškotke

vsebine po meri

zapri sistemska obvestila

Izberi rubriko

Skupine uporabnikov

Izberite skupino, ki najbolj ustreza vašemu profilu, oziroma obkljukajte tiste rubrike, katere želite spremljati.

Orodje "Vsebine po meri" vam omogoča, da na vstopni strani spremljate le tiste vsebine, ki vas zanimajo. Posamezne rubrike, ki jih boste izbrali, vas bodo na strani pričakale vsakič, ko jo boste obiskali. Osebne nastavitve lahko s klikom na gumb "vsebina po meri" v orodni vrstici kadarkoli spremenite.

Nekatere rubrike bodo prikazane le v primeru, če je vsebina smiselna za prikaz na posameznem sodišču. Na primer: rubrika Zemljiška knjiga bo vidna le na vstopnih straneh okrajnih sodišč ...

Vrhovno sodišče zavrnilo zahteve za varstvo zakonitosti v zadevi Istrabenz

datum: 10.04.2019
vir: Vrhovno sodišče

V kazenski zadevi zaradi kaznivega dejanja pranja denarja (252/ II, I KZ) je Vrhovno sodišče zavrnilo zahteve za varstvo zakonitosti zagovornikov vseh treh obsojencev ter pritrdilo odločitvam nižjih sodišč.

Obsojenci so bili s pravnomočno sodbo spoznani za krive, da so ob prodaji delnic Istrabenza, ki jih je imela v lasti Pivovarna Laško, namesto da bi dobiček od navedene prodaje v skupnem znesku 25.210.000,00 EUR pripadal Pivovarni Laško, pridobili navedeni znesek in denar z nadaljnjimi transakcijami razpršili in vnesli v gospodarski promet.

Tako je I.B., ki je bil takrat direktor Istrabenza, skupno prejel znesek 21.680.000,00 EUR, K.S., ki je bil član uprave Istrabenza, pa 3.530.000,00 EUR. Denar sta pridobila preko povezane družbe Microtrust, katere lastnik in direktor je bil brat obsojenega K.S., N. S. Obsojeni so tako pridobili denar, ki je izviral iz kaznivega dejanja izvršenega na škodo Pivovarne Laško. Za predikatno (predhodno) kaznivo dejanje je bil že pred tem pravnomočno obsojen B.Š., ki je bil v času izvršitve kaznivega dejanja direktor Pivovarne Laško.

Vrhovno sodišče je poudarilo, da je bilo pranja denarja med kazniva dejanja v naše kazensko pravo uvrščeno na podlagi ratifikacije Konvencij Sveta Evrope in Združenih narodov o pranju denarja. Namen inkriminacije kaznivega dejanja pranja denarja je preprečiti vsakršno trošenje denarja, ki izvira iz kaznivega dejanja oziroma preprečitev njegovega vstopa v finančni sistem. Cilj je preprečiti razpolaganje z izkupičkom, pridobljenim s kaznivim dejanjem, zato, da postane premoženje, ki izvira iz kaznivega dejanja, neuporabno. S tem se želi zavarovati finančni in gospodarski promet pred vnosom nezakonitega premoženja, ki predstavlja nelojalno konkurenco, saj ta denar ni obremenjen s plačilom davkov in prispevkov, ki jih je sicer potrebno plačati v gospodarskem prometu.

Sprejelo je razlago, da je kaznivo dejanje pranja denarja podano, kadar storilec opravi kakršenkoli premik denarja ali premoženja, za katerega ve ali bi moral vedeti, da izvira iz kaznivega dejanja in se zaveda, ali vsaj pristane na to, da bo zaradi tega prikrito, da denar izvira iz kaznivega dejanja oziroma bo oteženo sledenje denarju, ki izvira iz kaznivega dejanja.

Poudarki iz odločbe (zapis PDF)

 


To sporočilo za javnost je informativne narave in s svojo vsebino ne zavezuje sodišča.

Kupec je tisti, ki naj pazi.
Caveat emptor.