Skoči na vsebino
Logotip - Vrhovno sodišče
Skoči na vsebino
Logotip - Vrhovno sodišče

Vrhovno sodišče zavrnilo zahteve za varstvo zakonitosti v zadevi Istrabenz

10.04.2019 / Vrhovno sodišče

aktualno_sodna_palaca_04-2019.jpg

V kazenski zadevi zaradi kaznivega dejanja pranja denarja (252/ II, I KZ) je Vrhovno sodišče zavrnilo zahteve za varstvo zakonitosti zagovornikov vseh treh obsojencev ter pritrdilo odločitvam nižjih sodišč.

Obsojenci so bili s pravnomočno sodbo spoznani za krive, da so ob prodaji delnic Istrabenza, ki jih je imela v lasti Pivovarna Laško, namesto da bi dobiček od navedene prodaje v skupnem znesku 25.210.000,00 EUR pripadal Pivovarni Laško, pridobili navedeni znesek in denar z nadaljnjimi transakcijami razpršili in vnesli v gospodarski promet.

Tako je I.B., ki je bil takrat direktor Istrabenza, skupno prejel znesek 21.680.000,00 EUR, K.S., ki je bil član uprave Istrabenza, pa 3.530.000,00 EUR. Denar sta pridobila preko povezane družbe Microtrust, katere lastnik in direktor je bil brat obsojenega K.S., N. S. Obsojeni so tako pridobili denar, ki je izviral iz kaznivega dejanja izvršenega na škodo Pivovarne Laško. Za predikatno (predhodno) kaznivo dejanje je bil že pred tem pravnomočno obsojen B.Š., ki je bil v času izvršitve kaznivega dejanja direktor Pivovarne Laško.

Vrhovno sodišče je poudarilo, da je bilo pranja denarja med kazniva dejanja v naše kazensko pravo uvrščeno na podlagi ratifikacije Konvencij Sveta Evrope in Združenih narodov o pranju denarja. Namen inkriminacije kaznivega dejanja pranja denarja je preprečiti vsakršno trošenje denarja, ki izvira iz kaznivega dejanja oziroma preprečitev njegovega vstopa v finančni sistem. Cilj je preprečiti razpolaganje z izkupičkom, pridobljenim s kaznivim dejanjem, zato, da postane premoženje, ki izvira iz kaznivega dejanja, neuporabno. S tem se želi zavarovati finančni in gospodarski promet pred vnosom nezakonitega premoženja, ki predstavlja nelojalno konkurenco, saj ta denar ni obremenjen s plačilom davkov in prispevkov, ki jih je sicer potrebno plačati v gospodarskem prometu.

Sprejelo je razlago, da je kaznivo dejanje pranja denarja podano, kadar storilec opravi kakršenkoli premik denarja ali premoženja, za katerega ve ali bi moral vedeti, da izvira iz kaznivega dejanja in se zaveda, ali vsaj pristane na to, da bo zaradi tega prikrito, da denar izvira iz kaznivega dejanja oziroma bo oteženo sledenje denarju, ki izvira iz kaznivega dejanja.

Poudarki iz odločbe (zapis PDF)

 


To sporočilo za javnost je informativne narave in s svojo vsebino ne zavezuje sodišča.