zapri pomoč

pomoč

Za pomoč pri uporabi spletnih strani sodstva se obrnite na:

pomembno

zapri pomembno

S 1.6.2020 procesni roki v nenujnih zadevah spet tečejo.
Nadaljujejo in opravljajo se tudi vsa izvršilna dejanja.

Dne 27.5.2020 je predsednik Vrhovnega sodišča RS mag. Damijan Florjančič odločil o preklicu Odredbe o posebnih ukrepih zaradi nastanka pogojev iz prvega odstavka 83.a člena Zakona o sodiščih in razlogov iz 1. člena ZZUSUDJZ. Preklic Odredbe predsednika Vrhovnega sodišča RS, objavljen v Uradnem listu RS, bo začel veljati dne 31.5.2020. S 1.6.2020 tako začnejo teči procesni roki, nehajo veljati začasni ukrepi v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni COVID-19, nadaljujejo se vse izvršbe in opravljajo vsa izvršilna dejanja.

Vse stranke opozarjamo naj upoštevajo, da:

  • v tistih nenujnih zadevah, v katerih je rok pričel teči že pred epidemijo, se tek roka s 1. junijem 2020 nadaljuje in ne začne teči znova od začetka,
  • v tistih nenujnih zadevah, v katerih so bile med epidemijo opravljene vročitve, začnejo roki v zvezi z vročenimi pisanji teči od začetka s 1. junijem 2020.

Z zgoraj navedenim datumom bodo sodišča začela poslovati kot pred epidemijo, vendar vsem strankam še vedno priporočamo, da se na sodišče, če ni nujno, odpravijo le, če nimajo znakov okužbe, oziroma, če je prihod nujen, o znakih okužbe obvestijo sodišče.

Morebitna natančnejša pravila vstopanja, zadrževanja in vedenja na sodiščih bodo objavljena na vidnem mestu v sodni zgradbi posameznega sodišča.

pomembno

zapri pomembno

S 1.6.2020 procesni roki v nenujnih zadevah spet tečejo.
Nadaljujejo in opravljajo se tudi vsa izvršilna dejanja.

Dne 27.5.2020 je predsednik Vrhovnega sodišča RS mag. Damijan Florjančič odločil o preklicu Odredbe o posebnih ukrepih zaradi nastanka pogojev iz prvega odstavka 83.a člena Zakona o sodiščih in razlogov iz 1. člena ZZUSUDJZ. Preklic Odredbe predsednika Vrhovnega sodišča RS, objavljen v Uradnem listu RS, bo začel veljati dne 31.5.2020. S 1.6.2020 tako začnejo teči procesni roki, nehajo veljati začasni ukrepi v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni COVID-19, nadaljujejo se vse izvršbe in opravljajo vsa izvršilna dejanja.

Vse stranke opozarjamo naj upoštevajo, da:

  • v tistih nenujnih zadevah, v katerih je rok pričel teči že pred epidemijo, se tek roka s 1. junijem 2020 nadaljuje in ne začne teči znova od začetka,
  • v tistih nenujnih zadevah, v katerih so bile med epidemijo opravljene vročitve, začnejo roki v zvezi z vročenimi pisanji teči od začetka s 1. junijem 2020.

Z zgoraj navedenim datumom bodo sodišča začela poslovati kot pred epidemijo, vendar vsem strankam še vedno priporočamo, da se na sodišče, če ni nujno, odpravijo le, če nimajo znakov okužbe, oziroma, če je prihod nujen, o znakih okužbe obvestijo sodišče.

Morebitna natančnejša pravila vstopanja, zadrževanja in vedenja na sodiščih bodo objavljena na vidnem mestu v sodni zgradbi posameznega sodišča.


vsebine po meri

zapri sistemska obvestila

Izberi rubriko

Skupine uporabnikov

Izberite skupino, ki najbolj ustreza vašemu profilu, oziroma obkljukajte tiste rubrike, katere želite spremljati.

Orodje "Vsebine po meri" vam omogoča, da na vstopni strani spremljate le tiste vsebine, ki vas zanimajo. Posamezne rubrike, ki jih boste izbrali, vas bodo na strani pričakale vsakič, ko jo boste obiskali. Osebne nastavitve lahko s klikom na gumb "vsebina po meri" v orodni vrstici kadarkoli spremenite.

Nekatere rubrike bodo prikazane le v primeru, če je vsebina smiselna za prikaz na posameznem sodišču. Na primer: rubrika Zemljiška knjiga bo vidna le na vstopnih straneh okrajnih sodišč ...

Vrhovno sodišče priznalo pravico do plačane odsotnosti z dela zaradi spremstva prvošolca

datum: 18.10.2018
vir: Vrhovno sodišče

Vrhovno sodišče RS je v sporu glede pravice do plačane odsotnosti z dela zaradi spremstva prvošolca v šolo na prvi šolski dan pritrdilo tožniku. Ocenilo je, da gre za neodložljiv dogodek, pri katerem se od staršev pričakuje, da ga bodo preživeli s svojim otrokom.

Do spora med delavcem in delodajalcem je prišlo zaradi vprašanja, kaj se šteje za „drug neodložljiv opravek“, ki - med drugim - utemeljuje pravico do plačane odsotnosti z dela po  Kolektivni pogodbi za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije (omenjeno pravico ureja četrta alineja prvega odstavka 38. člena pogodbe) oziroma ali se za tak opravek šteje tudi spremstvo prvošolca v šolo na prvi šolski dan.

Delovno sodišče v Kopru kot prvostopenjsko sodišče je delavcu priznalo pravico do plačane odsotnosti, pri čemer se je oprlo na razlago Odbora za razlago omenjene kolektivne pogodbe (z 31. 3. 2008), da se za drug oziroma neodložljiv opravek po 38. členu kolektivne pogodbe lahko šteje tudi spremstvo otroka v šolo. Višje delovno in socialno sodišče je kasneje spremenilo prvostopenjsko sodbo in zavrnilo zahtevek delavca, ker je ocenilo, da te pravice nima. Takšno odločitev je sprejelo, ker razlaga Odbora za razlago kolektivne pogodbe ni bila objavljena v Uradnem listu RS.

Vrhovno sodišče je zdaj spremenilo sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, pri čemer je pojasnilo, da pravica, ki jo delavcu zagotavlja kolektivna pogodba, ne more biti odvisna od interpretacije Odbora za razlago kolektivne pogodbe. Strinjalo se je sicer s stališčem, da razlaga kolektivne pogodbe ni bila ustrezno objavljena, vendar pa je poudarilo, da mora delodajalec upoštevati vsa določila kolektivne pogodbe, ki ga zavezuje, in da mora sodišče, ko gre za ohlapen pojem (neodložljiv opravek), ta pojem samo razložiti.

Vrhovno sodišče je tako sprejelo stališče, da je „drug neodložljiv opravek“ treba razumeti kot dogodek, ki ga ni mogoče odložiti na kasnejši čas. Po oceni Vrhovnega sodišča je spremstvo prvošolca v šolo na prvi šolski dan enkraten in neodložljiv dogodek, pri katerem se od staršev pričakuje, da ga bodo preživeli s svojim otrokom, zato ima naravo „drugega neodložljivega opravka“.

Omenjena odločitev Vrhovnega sodišča je bila sicer sprejeta v zvezi z določbo Kolektivne pogodbe za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije, vendar je ob tem potrebno izpostaviti, da podobno določbo vsebujejo tudi nekatere druge kolektivne pogodbe, med drugim Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti, ki v tem delu velja za vse javne uslužbence.

 

Brez krivde je, kdor ve, pa ne more preprečiti.
Culpa caret qui scit, sed prohibere non potest.