Vrhovno sodišče priznalo pravico do plačane odsotnosti z dela zaradi spremstva prvošolca

Do spora med delavcem in delodajalcem je prišlo zaradi vprašanja, kaj se šteje za „drug neodložljiv opravek“, ki - med drugim - utemeljuje pravico do plačane odsotnosti z dela po  Kolektivni pogodbi za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije (omenjeno pravico ureja četrta alineja prvega odstavka 38. člena pogodbe) oziroma ali se za tak opravek šteje tudi spremstvo prvošolca v šolo na prvi šolski dan.

Delovno sodišče v Kopru kot prvostopenjsko sodišče je delavcu priznalo pravico do plačane odsotnosti, pri čemer se je oprlo na razlago Odbora za razlago omenjene kolektivne pogodbe (z 31. 3. 2008), da se za drug oziroma neodložljiv opravek po 38. členu kolektivne pogodbe lahko šteje tudi spremstvo otroka v šolo. Višje delovno in socialno sodišče je kasneje spremenilo prvostopenjsko sodbo in zavrnilo zahtevek delavca, ker je ocenilo, da te pravice nima. Takšno odločitev je sprejelo, ker razlaga Odbora za razlago kolektivne pogodbe ni bila objavljena v Uradnem listu RS.

Vrhovno sodišče je zdaj spremenilo sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, pri čemer je pojasnilo, da pravica, ki jo delavcu zagotavlja kolektivna pogodba, ne more biti odvisna od interpretacije Odbora za razlago kolektivne pogodbe. Strinjalo se je sicer s stališčem, da razlaga kolektivne pogodbe ni bila ustrezno objavljena, vendar pa je poudarilo, da mora delodajalec upoštevati vsa določila kolektivne pogodbe, ki ga zavezuje, in da mora sodišče, ko gre za ohlapen pojem (neodložljiv opravek), ta pojem samo razložiti.

Vrhovno sodišče je tako sprejelo stališče, da je „drug neodložljiv opravek“ treba razumeti kot dogodek, ki ga ni mogoče odložiti na kasnejši čas. Po oceni Vrhovnega sodišča je spremstvo prvošolca v šolo na prvi šolski dan enkraten in neodložljiv dogodek, pri katerem se od staršev pričakuje, da ga bodo preživeli s svojim otrokom, zato ima naravo „drugega neodložljivega opravka“.

Omenjena odločitev Vrhovnega sodišča je bila sicer sprejeta v zvezi z določbo Kolektivne pogodbe za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije, vendar je ob tem potrebno izpostaviti, da podobno določbo vsebujejo tudi nekatere druge kolektivne pogodbe, med drugim Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti, ki v tem delu velja za vse javne uslužbence.