Zaupanje javnosti se krepi, sodstvo pa še naprej išče možnosti za izboljšave
datum: 26.07.2018
vir: Vrhovno sodišče
Rezultati obširne raziskave o zadovoljstvu javnosti z delovanjem sodišč, ki jo je Vrhovno sodišče RS izvedlo že tretjič, kažejo, da se je zaupanje javnosti v delovanje sodstva v zadnjih štirih letih izboljšalo, vendar sodstvo s tem še ne more biti zadovoljno. Po drugi strani so precej bolj kot splošna javnost z delovanjem sodišč zadovoljni ljudje, ki so imeli neposreden stik s sodiščem, pa tudi predstavniki strokovne javnosti.
„Zaupanje javnosti v delovanje sodišč ni samo sebi namen. Je eden izmed odzivov na delo sodišč in je zato lahko usmeritev za njegovo izboljšanje, za posvečanje posebne pozornosti nekaterim segmentom delovanja sodstva ali za boljše informiranje javnosti, tudi s pomočjo večje transparentnosti njegovega delovanja, kar lahko vpliva na korekcijo morebiti napačne predstave o delu sodstva,“ ob tokratni raziskavi, ki je bila konec 2017 opravljena v sodelovanju z Znanstveno-raziskovalnim središčem v Kopru, poudarja predsednik Vrhovnega sodišča mag. Damijan Florjančič.
Državljanom, vodstvom sodišč in ostalim pristojnim institucijam je treba po njegovem mnenju nuditi natančne in jasne informacije o delovanju sodišč. Sodstvo je namreč odločeno krepiti odnose s splošno in strokovno javnostjo, zaposlene pa vzpodbujati v njihovem strokovnem in poklicnem razvoju, jim nuditi najboljše možne pogoje za delo ter krepiti občutek skupne pripadnosti in ponosa na delo v sodstvu.
Rezultati tokratne raziskave so v določenih pogledih za sodstvo spodbudni, saj kažejo, da zadnja leta v splošni javnosti ves čas narašča delež tistih, ki sodiščem zaupajo, čeprav je hkrati mogoče ugotoviti, da je zaupanje javnosti v sodstvo še vedno prenizko. Pozitivno je tudi, da je izredno narasel delež tistih, ki menijo, da so postopki na sodiščih popolnoma pravični (s 44% leta 2013 na 59% leta 2017), skupno pa postopke kot pravične ocenjuje celo več kot 70 odstotkov splošne javnosti. Poleg tega več kot tri četrtine predstavnikov splošne javnosti meni, da je odnos sodnikov do strank v postopkih spoštljiv.
Tudi ocene zadovoljstva uporabnikov z delovanjem sodišč so se v zadnjih štirih letih na splošno zvišale. Izboljšuje se zadovoljstvo s časovnimi vidiki reševanja zadev, s sodnim osebjem in jasnostjo pisanj sodišč, po drugi strani pa so uporabniki vedno bolj kritični do prostorskih pogojev in opremljenosti sodišč. Nekaj bolj kritični kot pretekla leta glede določenih vidikov delovanja sodišč so predstavniki strokovne javnosti, vseeno pa največji delež vprašanih (49,3 odstotka) meni, da se je delovanje sodišč v zadnjih petih letih izboljšalo.
Ob tokratni raziskavi o zadovoljstvu javnosti z delovanjem sodišč je tako kljub pomembnim premikom na bolje mogoče ugotoviti, da še vedno ostaja precej prostora za izboljšave pri poteku postopkov, predvsem z vidika kakovosti ter sojenja v optimalnem in predvidljivem času. Rezultati raziskav pa so Vrhovnemu sodišču v pomoč tudi pri vsakoletni pripravi prioritetnih področij sodstva in pri vrsti aktivnosti, usmerjenih v izobraževanje in usposabljanje sodnikov in osebja ter v še boljšo informacijsko podporo delovnim procesom na sodiščih. Tem ciljem se skuša sodstvo približati tudi z ustreznim vključevanjem v zakonodajne postopke in konstantnim dajanjem pobud za zakonske spremembe, ki bi sodstvu v prihodnje omogočile še uspešnejše delo.
