zapri pomoč

pomoč

Za pomoč pri uporabi spletnih strani sodstva se obrnite na:

pomembno

zapri pomembno

S 1.6.2020 procesni roki v nenujnih zadevah spet tečejo.
Nadaljujejo in opravljajo se tudi vsa izvršilna dejanja.

Dne 27.5.2020 je predsednik Vrhovnega sodišča RS mag. Damijan Florjančič odločil o preklicu Odredbe o posebnih ukrepih zaradi nastanka pogojev iz prvega odstavka 83.a člena Zakona o sodiščih in razlogov iz 1. člena ZZUSUDJZ. Preklic Odredbe predsednika Vrhovnega sodišča RS, objavljen v Uradnem listu RS, bo začel veljati dne 31.5.2020. S 1.6.2020 tako začnejo teči procesni roki, nehajo veljati začasni ukrepi v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni COVID-19, nadaljujejo se vse izvršbe in opravljajo vsa izvršilna dejanja.

Vse stranke opozarjamo naj upoštevajo, da:

  • v tistih nenujnih zadevah, v katerih je rok pričel teči že pred epidemijo, se tek roka s 1. junijem 2020 nadaljuje in ne začne teči znova od začetka,
  • v tistih nenujnih zadevah, v katerih so bile med epidemijo opravljene vročitve, začnejo roki v zvezi z vročenimi pisanji teči od začetka s 1. junijem 2020.

Z zgoraj navedenim datumom bodo sodišča začela poslovati kot pred epidemijo, vendar vsem strankam še vedno priporočamo, da se na sodišče, če ni nujno, odpravijo le, če nimajo znakov okužbe, oziroma, če je prihod nujen, o znakih okužbe obvestijo sodišče.

Morebitna natančnejša pravila vstopanja, zadrževanja in vedenja na sodiščih bodo objavljena na vidnem mestu v sodni zgradbi posameznega sodišča.

pomembno

zapri pomembno

S 1.6.2020 procesni roki v nenujnih zadevah spet tečejo.
Nadaljujejo in opravljajo se tudi vsa izvršilna dejanja.

Dne 27.5.2020 je predsednik Vrhovnega sodišča RS mag. Damijan Florjančič odločil o preklicu Odredbe o posebnih ukrepih zaradi nastanka pogojev iz prvega odstavka 83.a člena Zakona o sodiščih in razlogov iz 1. člena ZZUSUDJZ. Preklic Odredbe predsednika Vrhovnega sodišča RS, objavljen v Uradnem listu RS, bo začel veljati dne 31.5.2020. S 1.6.2020 tako začnejo teči procesni roki, nehajo veljati začasni ukrepi v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni COVID-19, nadaljujejo se vse izvršbe in opravljajo vsa izvršilna dejanja.

Vse stranke opozarjamo naj upoštevajo, da:

  • v tistih nenujnih zadevah, v katerih je rok pričel teči že pred epidemijo, se tek roka s 1. junijem 2020 nadaljuje in ne začne teči znova od začetka,
  • v tistih nenujnih zadevah, v katerih so bile med epidemijo opravljene vročitve, začnejo roki v zvezi z vročenimi pisanji teči od začetka s 1. junijem 2020.

Z zgoraj navedenim datumom bodo sodišča začela poslovati kot pred epidemijo, vendar vsem strankam še vedno priporočamo, da se na sodišče, če ni nujno, odpravijo le, če nimajo znakov okužbe, oziroma, če je prihod nujen, o znakih okužbe obvestijo sodišče.

Morebitna natančnejša pravila vstopanja, zadrževanja in vedenja na sodiščih bodo objavljena na vidnem mestu v sodni zgradbi posameznega sodišča.


vsebine po meri

zapri sistemska obvestila

Izberi rubriko

Skupine uporabnikov

Izberite skupino, ki najbolj ustreza vašemu profilu, oziroma obkljukajte tiste rubrike, katere želite spremljati.

Orodje "Vsebine po meri" vam omogoča, da na vstopni strani spremljate le tiste vsebine, ki vas zanimajo. Posamezne rubrike, ki jih boste izbrali, vas bodo na strani pričakale vsakič, ko jo boste obiskali. Osebne nastavitve lahko s klikom na gumb "vsebina po meri" v orodni vrstici kadarkoli spremenite.

Nekatere rubrike bodo prikazane le v primeru, če je vsebina smiselna za prikaz na posameznem sodišču. Na primer: rubrika Zemljiška knjiga bo vidna le na vstopnih straneh okrajnih sodišč ...

Zahteva za oceno ustavnosti Zakona o mednarodni zaščiti

datum: 11.06.2018
vir: Vrhovno sodišče

Vrhovno sodišče je v postopku o pritožbi tožene stranke zaradi priznanja mednarodne zaščite na Ustavno sodišče vložilo zahtevo za oceno ustavnosti Zakona o mednarodni zaščiti (ZMZ)

V obravnavani zadevi je  Ministrstvo za notranje zadeve z odločbo z dne 1. 3. 2016 ugodilo prošnji mladoletnega prosilca za priznanje mednarodne zaščite in mu priznala status subsidiarne zaščite. Prosilec je s tožbo zahteval, da se mu poleg (oziroma namesto) navedene oblike mednarodne zaščite prizna druga oblika mednarodne zaščite (status begunca). Vrhovno sodišče je s svojo sodbo I Up 189/2016 dne 10. 8. 2016 presodilo, da je bila navedena odločitev pravilna in zakonita ter je tožbo zavrnilo.

Ustavno sodišče je dve leti po sprejetju navedene odločbe (s svojim sklepom z dne 30. 3. 2018) ustavno pritožbo tožnika sprejelo v obravnavo, o ustavni pritožbi pa odločilo dne 25. 4. 2018 z odločbo Up-748/16, s katero je citirano sodbo I Up 189/2016 razveljavilo ter zadevo vrnilo Vrhovnemu sodišču v novo odločanje, torej v nadaljnje odločanje o pritožbi tožene stranke (Republika Slovenija, ki jo zastopa Ministrstvo za notranje zadeve).

V zvezi s tem Vrhovno sodišče najprej poudarja, da sodba I Up 189/2016 z dne 10. 8. 2016, v katero je s svojo odločbo poseglo Ustavno sodišče, sploh ne vsebuje stališča, ki bi vodilo do posledice, ki jo je Ustavno sodišče spoznalo za neskladno z Ustavo.

Vrhovno sodišče je v navedeni sodbi jasno poudarilo, da je treba mladoletnim prosilcem za mednarodno zaščito skladno z zakonom (16. člen ZMZ) nuditi ustrezno stopnjo zaščite in posebnega varstva njihovih pravic in interesov ter da je to dolžnost vseh pristojnih organov, ki morajo temu ustrezno prilagajati tudi svoje postopke in da se glede tega strinja s sodiščem prve stopnje. Vendar pa je glede na dejstva in okoliščine obravnavane zadeve pritrdilo toženi stranki, da kršitve navedenih pravic tožnika v konkretnem primeru niso podane (14. točka obrazložitve citirane sodbe).

Opredelitev posledic določene kršitve upravnega postopka (absolutna ali relativna bistvena kršitev pravil postopka) pa ni predmet sodne prakse in stališč sodišča, temveč je v pristojnosti Državnega zbora kot zakonodajalca. Ker pa je prav ta očitek v svoji odločbi Ustavno sodišče naslovilo na Vrhovno sodišče in mu naložilo ravnanje, ki nima podlage v zakonski ureditvi, na katero je Vrhovno sodišče po Ustavi vezano, je v dani pravni situaciji odločba Ustavnega sodišča pravno neizvršljiva.

Vrhovno sodišče je torej soočeno s pravno situacijo, ko je za upoštevanje stališč iz navedene odločbe Ustavnega sodišča edini možni način njegovega ustavnoskladnega ravnanja prekinitev postopka in začetek postopka z zahtevo za oceno ustavnosti zakonske ureditve ZMZ (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 98/11 – odl. US, 83/12, 111/13, 114/13 – odl. US, 82/15 – odl. US). Pri tem Vrhovno sodišče glede protiustavnosti ZMZ izhaja iz stališč Ustavnega sodišča, ki jih je v zvezi z zahtevami 56. člena Ustave navedlo v svoji odločbi. S tem bo Ustavno sodišče lahko podalo tudi stališča, ki bodo navedeno pravno situacijo razrešila in razjasnila posledice, ki izvirajo iz ugotovitev, ki jih je sprejelo v svoji odločbi.

Priloga:

Zahteva za oceno ustavnosti I Up 2014/2018

Kdo bo varoval varuhe?
Quis custodiet custodes?