zapri pomoč

pomoč

Za pomoč pri uporabi spletnih strani sodstva se obrnite na:

pomembno

zapri pomembno

S 1.6.2020 procesni roki v nenujnih zadevah spet tečejo.
Nadaljujejo in opravljajo se tudi vsa izvršilna dejanja.

Dne 27.5.2020 je predsednik Vrhovnega sodišča RS mag. Damijan Florjančič odločil o preklicu Odredbe o posebnih ukrepih zaradi nastanka pogojev iz prvega odstavka 83.a člena Zakona o sodiščih in razlogov iz 1. člena ZZUSUDJZ. Preklic Odredbe predsednika Vrhovnega sodišča RS, objavljen v Uradnem listu RS, bo začel veljati dne 31.5.2020. S 1.6.2020 tako začnejo teči procesni roki, nehajo veljati začasni ukrepi v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni COVID-19, nadaljujejo se vse izvršbe in opravljajo vsa izvršilna dejanja.

Vse stranke opozarjamo naj upoštevajo, da:

  • v tistih nenujnih zadevah, v katerih je rok pričel teči že pred epidemijo, se tek roka s 1. junijem 2020 nadaljuje in ne začne teči znova od začetka,
  • v tistih nenujnih zadevah, v katerih so bile med epidemijo opravljene vročitve, začnejo roki v zvezi z vročenimi pisanji teči od začetka s 1. junijem 2020.

Z zgoraj navedenim datumom bodo sodišča začela poslovati kot pred epidemijo, vendar vsem strankam še vedno priporočamo, da se na sodišče, če ni nujno, odpravijo le, če nimajo znakov okužbe, oziroma, če je prihod nujen, o znakih okužbe obvestijo sodišče.

Morebitna natančnejša pravila vstopanja, zadrževanja in vedenja na sodiščih bodo objavljena na vidnem mestu v sodni zgradbi posameznega sodišča.

pomembno

zapri pomembno

S 1.6.2020 procesni roki v nenujnih zadevah spet tečejo.
Nadaljujejo in opravljajo se tudi vsa izvršilna dejanja.

Dne 27.5.2020 je predsednik Vrhovnega sodišča RS mag. Damijan Florjančič odločil o preklicu Odredbe o posebnih ukrepih zaradi nastanka pogojev iz prvega odstavka 83.a člena Zakona o sodiščih in razlogov iz 1. člena ZZUSUDJZ. Preklic Odredbe predsednika Vrhovnega sodišča RS, objavljen v Uradnem listu RS, bo začel veljati dne 31.5.2020. S 1.6.2020 tako začnejo teči procesni roki, nehajo veljati začasni ukrepi v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni COVID-19, nadaljujejo se vse izvršbe in opravljajo vsa izvršilna dejanja.

Vse stranke opozarjamo naj upoštevajo, da:

  • v tistih nenujnih zadevah, v katerih je rok pričel teči že pred epidemijo, se tek roka s 1. junijem 2020 nadaljuje in ne začne teči znova od začetka,
  • v tistih nenujnih zadevah, v katerih so bile med epidemijo opravljene vročitve, začnejo roki v zvezi z vročenimi pisanji teči od začetka s 1. junijem 2020.

Z zgoraj navedenim datumom bodo sodišča začela poslovati kot pred epidemijo, vendar vsem strankam še vedno priporočamo, da se na sodišče, če ni nujno, odpravijo le, če nimajo znakov okužbe, oziroma, če je prihod nujen, o znakih okužbe obvestijo sodišče.

Morebitna natančnejša pravila vstopanja, zadrževanja in vedenja na sodiščih bodo objavljena na vidnem mestu v sodni zgradbi posameznega sodišča.


vsebine po meri

zapri sistemska obvestila

Izberi rubriko

Skupine uporabnikov

Izberite skupino, ki najbolj ustreza vašemu profilu, oziroma obkljukajte tiste rubrike, katere želite spremljati.

Orodje "Vsebine po meri" vam omogoča, da na vstopni strani spremljate le tiste vsebine, ki vas zanimajo. Posamezne rubrike, ki jih boste izbrali, vas bodo na strani pričakale vsakič, ko jo boste obiskali. Osebne nastavitve lahko s klikom na gumb "vsebina po meri" v orodni vrstici kadarkoli spremenite.

Nekatere rubrike bodo prikazane le v primeru, če je vsebina smiselna za prikaz na posameznem sodišču. Na primer: rubrika Zemljiška knjiga bo vidna le na vstopnih straneh okrajnih sodišč ...

Oporoka v centralni register le na željo oporočitelja

datum: 13.10.2016
vir: Vrhovno sodišče

V zadnjih dneh so bile v več slovenskih medijih objavljene izjave predsednice Notarske zbornice Slovenije Sonje Kralj, ki terjajo dodatna pojasnila, saj njene navedbe ne ustrezajo dejanskemu stanju oziroma so na nekaterih mestih celo zavajajoče.

Enotna evidenca oporok namreč kljub temu, da pri notarski zbornici obstaja centralni register oporok, nikoli ni bila vzpostavljena. Sodišča tudi ne morejo, kot to napačno navaja Kraljeva, „le poskrbeti, da se podatki, s katerimi so razpolagala pred vzpostavitvijo registra oziroma jih vsakodnevno sestavljajo ali prejmejo v hrambo, čim prej v celoti vpišejo“. Vpis v centralni register oporok namreč za oporočitelje predstavlja določen strošek, zato ga morajo zahtevati in plačati sami. 

Novela zakona o notariatu (ZN-C), ki je predvidela vzpostavitev centralnega registra oporok, je v predhodni določbi 63. člena res predpisala, da bo po vzpostavitvi tega registra obvezen tudi vpis oporok, ki jih hranijo sodišča. Iz te določbe je razvidno, da je bila ob sprejemu omenjene novele dejansko predvidena vzpostavitev enotne evidence oporok, ki se lahko hranijo pri sodiščih, odvetnikih in notarjih. Register je bil nato vzpostavljen 15.10.2007, a je bila še pred njegovo vzpostavitvijo sprejeta tudi novela zakona o notariatu (ZN-E), ki je 63. člen spremenila tako, da je naložila predlagateljem (tudi sodiščem), da posredujejo podatke o oporokah, ki se vpisujejo v register, le, če oporočitelj tako zahteva. Tudi ministrstvo za pravosodje je ob tem podalo neobvezno mnenje, da je vpis podatkov v centralni register oporok le možnost, ki jo oporočitelj lahko izkoristi. Verjetno tudi zato, ker je pravilnik o centralnem registru oporok določil, da je notarska zbornica upravičena do denarnega nadomestila v višini 41 evrov za vsak vpis v register, medtem ko je za vsak kasnejši vpis (razen za vpis podatka o smrti) oziroma izpis upravičena do denarnega nadomestila v višini 23 evrov.

Zato ne preseneča, da na večini okrajnih sodišč opažajo, da se stranke zaradi previsokega stroška ne odločajo za evidentiranje oporoke v centralnem registru oporok. Tako so v centralnem registru evidentirane vse oporoke, ki jih hranijo notarji, verjetno tudi pretežen del oporok, ki jih hranijo odvetniki, oporoke, ki so v sodni hrambi, pa se v tem registru evidentirajo samo izjemoma, ko oporočitelji to zahtevajo in plačajo stroške za vpis v omenjeni register. Enotna evidenca oporok torej nikoli ni bila vzpostavljena, čeprav bi jo bilo smiselno vzpostaviti, kar je Vrhovno sodišče RS tudi že predlagalo Ministrstvu za pravosodje. Zato se tudi ni mogoče strinjati s predsednico notarske zbornice, da je „področje oporok v slovenski zakonodaji solidno rešeno“.   

Priznanje ni dokaz.
Confessio non est probatio.