Vrhovno sodišče vložilo zahtevo za oceno ustavnosti 347. člena Zakona o bančništvu
05.04.2016 / Vrhovno sodišče
Vrhovno sodišče RS je v zadevi fizične osebe A.K., ki izpodbija odločbo Banke Slovenije o izrednih ukrepih, s katero je Novi Ljubljanski banki, d.d. (NLB) odredila prenehanje vseh kvalificiranih obveznosti banke, prekinilo postopek odločanja ter na Ustavno sodišče RS vložilo zahtevo za oceno ustavnosti 347. člena Zakona o bančništvu (ZBan-1).
Pritožnik je odločbo Banke Slovenije izpodbijal, ker je na njeni podlagi prenehala obveznost NLB po obveznicah, katerih lastnik je bil. Upravno sodišče je njegovo tožbo zavrglo, saj daje ZBan-1 pravico do vložitve tožbe v postopku sodnega varstva proti odločbi o izrednem ukrepu le banki, pritožnik pa glede na specialno ureditev v prvem odstavku 347. člena ZBan-1 te pravice nima.
Vrhovno sodišče ugotavlja, da gre pri odločanju Banke Slovenije glede izrekanja izrednih ukrepov za upravni akt, ki po vsebini pomeni poseg v pravico do zasebne lastnine, ob tem pa lastnikom podrejenih obveznic sodno varstvo zoper odločbo Banke Slovenije ni zagotovljeno. Po mnenju Vrhovnega sodišča je zato za presojo zakonitosti takega poseganja v lastninsko pravico tem osebam treba zagotoviti učinkovito sodno varstvo.
Ker 347. člen ZBan-1 pritožniku jemlje pravico do učinkovitega sodnega varstva zoper odločbo Banke Slovenije, medtem ko jo zagotavlja drugim osebam, ki so v bistveno enakem položaju, je po mnenju Vrhovnega sodišča v neskladju s 14., 23. in 25. členom Ustave. Vrhovno sodišče meni, da dolžnost zagotavljanja učinkovitega pravnega sredstva in sodnega varstva zoper odločbo Banke Slovenije o izrednih ukrepih v obravnavani zadevi izhaja iz slovenske ustavne ureditve, po kateri morajo sodišča vsem upravičenim osebam zagotoviti pravico do enakosti pred zakonom ter do učinkovitega pravnega sredstva in sodnega varstva.
Vrhovno sodišče meni, da je 347. člen ZBan-1 protiustaven, zato je Ustavnemu sodišču v zahtevi za oceno ustavnosti predlagalo, naj jo razveljavi ali ugotovi njeno neustavnost, Državnemu zboru pa naloži, da navedeno protiustavnost odpravi. Vrhovno sodišče je hkrati predlagalo tudi, da Ustavno sodišče zakonodajalcu v tem primeru naloži ustrezno zakonsko ureditev vseh pooblastil sodišč in drugih načinov odprave posledic, če bi bil akt Banke Slovenije spoznan za nezakonitega.
Če Vrhovno sodišče meni, da je zakona ali dela zakona, ki bi ga moralo uporabiti, protiustaven, prekine postopek v vseh zadevah, pri katerih ga mora uporabiti pri odločanju o pravnih sredstvih, in z zahtevo Ustavnemu sodišču začne postopek za oceno njegove ustavnosti. Na Vrhovnem sodišču so trenutno vložena pravna sredstva v zvezi z okoli 30 vsebinsko povezanimi postopki.