zapri pomoč

pomoč

Za pomoč pri uporabi spletnih strani sodstva se obrnite na:

pomembno

zapri pomembno

  • Zemljiška knjiga

  • COVL - izvršba

  • Izračun zamudnih obresti

  • Obravnave

  • Sodna praksa

obvestila o piškotkih

Naša spletna stran uporablja tehnologijo piškotkov (cookies). Piškotki omogočajo uporabo naprednih, uporabniku prikrojenih možnosti. Omogočajo nam tudi spremljanje statistik obiska, s čimer pridobivamo prepotrebne podatke za nenehno izboljševanje strani. Če zapisa piškotkov ne boste dovolili, boste prikrajšani za možnosti, kakršni sta ogled video posnetkov in komentiranje objav prek družbenih omrežij.

Več informacij o piškotkih na sodisce.si


sprejmi piškotke | zavrni piškotke

vsebine po meri

zapri sistemska obvestila

Izberi rubriko

Skupine uporabnikov

Izberite skupino, ki najbolj ustreza vašemu profilu, oziroma obkljukajte tiste rubrike, katere želite spremljati.

Orodje "Vsebine po meri" vam omogoča, da na vstopni strani spremljate le tiste vsebine, ki vas zanimajo. Posamezne rubrike, ki jih boste izbrali, vas bodo na strani pričakale vsakič, ko jo boste obiskali. Osebne nastavitve lahko s klikom na gumb "vsebina po meri" v orodni vrstici kadarkoli spremenite.

Nekatere rubrike bodo prikazane le v primeru, če je vsebina smiselna za prikaz na posameznem sodišču. Na primer: rubrika Zemljiška knjiga bo vidna le na vstopnih straneh okrajnih sodišč ...

Uvedba enotnega evropskega identifikatorja sodne prakse (ECLI)

datum: 30.09.2011
vir: Vrhovno sodišče

Slovenija je kot prva država EU uvedla enotni evropski identifikator sodne prakse.

Pogodba o delovanju Evropske unije v 67. členu določa vzpostavitev območja svobode, varnosti in pravice ob upoštevanju temeljnih pravic in različnih pravnih sistemov in izročil držav članic. Z njo se je Unija prav tako zavezala k lajšanju dostopa do sodnega varstva, zlasti z načelom vzajemnega priznavanja sodnih in izvensodnih odločb v civilnih zadevah.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 9. 7. 2008 o vlogi nacionalnih sodnikov v evropskem sodnem sistemu je izpostavila potrebo po čezmejnem dostopu do nacionalnih sodnih praks za namen zagotavljanja vloge nacionalnega sodnika v evropskem pravnem okolju. Evropsko območje svobode, varnosti in pravice v katerem naj bi potekalo sodno sodelovanje namreč ne terja le poznavanje evropskega prava, temveč predvsem vzajemno poznavanje pravnih sistemov drugih držav članic.

Znanja o vsebini in uporabi zakonodaje Evropske unije ni mogoče pridobiti le iz pravnih virov EU, upoštevati je treba namreč tudi sodno prakso nacionalnih sodišč – tako zahteve po predhodnem odločanju, kot odločbe, ki sledijo predhodnemu odločanju, in tiste, ki uporabljajo zakonodajo EU.

Evropski Svet je v ta namen države članice pozval k uvedbi evropskega identifikatorja sodne prakse (ECLI) ter v ta namen predvidel minimalni nabor enotnih metapodatkov sodne prakse.

Slovensko sodstvo je informacijski sistem sodne prakse pričelo razvijati že leta 1987. Ta se je primarno uporabljal za potrebe dela sodnikov in usklajevanja sodne prakse, leta 2006 pa je bil odprt za javnost – brezplačno in v polnem obsegu. Zbirke slovenske sodne prakse mesečno uporablja okoli 7000 različnih uporabnikov, ki si v povprečju ogledajo skupno 100.000 različnih dokumentov. Zbirke sodne prakse so postale pomembno orodje pri vsakdanjem delu slovenskih pravnikov in državljanov ter so prispevale k znižanju števila nekaterih vrst sodnih postopkov (npr. zbirka nepremoženjske škode je vplivala na večanje števila izvensodnih poravnav oškodovancev in zavarovalnic ter s tem skrajšanje postopkov za pridobitev odškodnine) oziroma v povezavi z uvedbo instituta dopuščene revizije višajo kakovost vlog v revizijskih postopkih.

Širok nabor metapodatkov in kakovost obdelanih vsebin sta Vrhovnemu sodišču RS omogočila hitro in razmeroma enostavno oblikovanje ECLI pri obstoječih dokumentih. Identifikator ECLI je bil uveden pri vseh dokumentih v podatkovnih zbirkah SOVS, IESP, VDSS in UPRS, ter se bo v prihodnje avtomatsko oblikoval za vse nove dokumente, ki bodo vneseni v zbirke sodne prakse.

Z njihovo objavo je Slovenija postala prva država, ki je testno uvedla novi sistem. Vsi podatki, ki so vključeni v zbirko podatkov, bodo objavljeni, ko bo Komisija objavila želeno xml strukturo za prevzem podatkov na skupni strani Komisije eJustice Portal (del zbirke EUR-Lex).

Enotno sklicevanje na posamezne odločbe sodišč v različnih oblikah ponovne uporabe (npr. v tožbenih zahtevkih, odgovorih, strokovnih člankih, komentarjih, zasebne zbirke sodne prakse, ipd.) bo, med drugim, omogočilo preglednost in boljši vpogled v relevantnost sodne prakse v slovenskem in evropskem pravnem okvirju, ter s tem pripomoglo k delu sodnikov, drugih pravnikov, kot tudi razumevanju prava s strani državljanov.

Pravila za generiranje ECLI, ki so bila uporabljena pri pretvorbi obstoječih podatkov, se lahko uporabljajo tudi za vse ostale odločbe slovenskih sodišč. Uporabnike sodne prakse vabimo k njihovi uporabi.

Kontaktni naslov:

 


Struktura identifikatorja ECLI za slovensko sodno prakso

[kratica ECLI, 4 znaki] :
[šifra države, 2 znaka] :
[šifra sodišča, 4-5 znakov] :
[leto izdaje / datum seje, 4 znaki] :
[zaporedna / opravilna številka, max 25 znakov]

Primer: ECLI:SI:VSLJ:2011:II.IP.1301.2011

Posamezni deli identifikatorja so ločeni z dvopičjem, posamezni deli "zaporedne / opravilne"
številke pa s piko. Presledki in drugi posebni znaki niso dovoljeni.

Kratica ECLI je v vseh identifikatorjih splošna in enaka: ECLI.

Šifra države je v primeru Slovenije: SI.

Uporabijo se naslednje kratice sodišč:
VSRS – Vrhovno sodišče RS
VSCE – Višje sodišče v Celju
VSKP – Višje sodišče v Kopru
VSLJ – Višje sodišče v Ljubljani
VSMB – Višje sodišče v Mariboru
VDSS – Višje delovno in socialno sodišče
UPRS – Upravno sodišče

Leto izdaje se nanaša na datum zadnje seje, ki je bila podlaga za izdajo odločbe in je strukturirano po načelu: LLLL.

Oblikovanje zaporedne številke

Zaporedno številko se generira iz opravilne številke odločbe skladno s sledečimi splošnimi pravili:
    
1.    Iz polja ODLOČBA izluščimo opravilno številko (zavržemo dele: „sklep“, „sodba in sklep“ ...)
2.    Presledke in poševnice nadomestimo s pikami
3.    Vse male črke (na primer I Cp 461/2011) spremenimo v velike (I.CP.461.2011)

Splošna pravila za generiranje zaporedne številke veljajo, če polje „Odločba“ vsebuje le eno opravilno številko, kar predstavlja veliko večino odločb v bazah.

Primer:
VSL sklep II Ip 1301/2011 potem je ECLI - ECLI:SI:VSLJ:2011:II.IP.1301.2011

To je najbolj običajen in najbolj pogost primer – ena opravilna številka se preslika v zadnji del ECLI identifikatorja. Iz polja „odločba“ izluščimo le opravilno številko, niz „VSL sklep“ izpustimo.

Izjeme pri oblikovanju zaporedne številke

Obstajata dve izjemi k splošnemu pravilu generiranja zaporedne številke –  združene zadeve, kjer je sodišče z eno odločbo odločilo o več zadevah naenkrat, in tipske odločbe, kjer je v enem dokumentu sodne prakse obdelanih več tipskih, t.j. vsebinsko podobnih odločb.

Do izjem lahko pride tudi zaradi različnega načina dodeljevanja opravilnih številk odločbam v posameznih časovnih obdobjih. En primer so odločbe zunanjih oddelkov Upravnega sodišča, drug primer kazenske odločbe iz prehodnega obdobja uvajanja enotne opravilne številke.

V teh primerih upoštevamo naslednja pravila:

Pri združenih zadevah polje „Odločba“ vsebuje dve opravilni številki (ločeni z „in“ ali vejico). V tem primeru vzamemo le prvo številko in jo zaključimo z .A

Primer:
Sodba II Ips 49/2008 in II Ips 28/2011

potem je ECLI:

ECLI:SI:VSRS:2008:II.IPS.49.2008.A

Pri tipskih odločitvah polje „Odločba“ vsebuje podniz „enako“ („enako tudi“) in več opravilnih številk. V tem primeru za potrebe identifikatorja uporabimo le prvo opravilno številko (pred nizom „enako“). Tudi iz ostalih opravilnih številk tvorimo identifikatorje ECLI, ki jih v podatkovni zbirki in na spletni strani prikažemo kot oznake sorodnih (tipskih) odločb.

Primer:
Sodba VIII Ips 432/2009, enako tudi VIII Ips 50/2009 in VIII Ips 448/2009, VIII Ips 28/2009

potem je ECLI:

ECLI:SI:VSRS:2009:VIII.IPS.432.2009

V identifikatorje ECLI pretvorimo tudi ostale opravilne številke (za nizom enako, ločene z „in“ ali vejico), ki bodo prikazane v razdelku ECLI poleg generičnega identifikatorja za ta dokument. Primer izpisa na spletni strani:

ECLI:
ECLI:SI:VSRS:2009:VIII.IPS.432.2009

enako kot:
ECLI:SI:VSRS:2009:VIII.IPS.50.2009
ECLI:SI:VSRS:2009:VIII.IPS.448.2009
ECLI:SI:VSRS:2009:VIII.IPS.28.2009

Pri nekaterih odločbah zunanjih oddelkov Upravnega sodišča (ki je edino višje sodišče z zunanjimi oddelki) je v preteklosti prihajalo do podvajanja opravilnih številk med različnimi zunanjimi oddelki. V primeru podvojene opravilne številke ECLI zaključimo z oznako zunanjega oddelka: .C (Celje), .L (Ljubljana), .G (Nova Gorica) ali .M (Maribor).

Na nekaterih kazenskih dokumentih v bazi VSRS (SOVS) sta v polju odločba dve opravilni številki, pri čemer se pri prvi pojavlja tudi oznaka redovne številke (v obliki -NN), medtem ko je druga navedena v oklepaju. Razlog za to se nahaja v dvojnem načinu evidentiranja zadev v prehodnem obdobju uvajanja informatiziranega kazenskega vpisnika. Medtem ko so se v ročno vodenih vpisnikih opravilne številke določale na vsakem sodišču posebej, informatizirani vpisnik omogoča centralno dodeljevanje in enotno uporabo iste opravilne številke. Redovna številka označuje vpis posameznega procesnega dejanja v informatiziranem kazenskem spisu, in s tem določa unikatno pozicijo posamezne odločbe v okviru iste opravilne številke. Brez njene uporabe se lahko pri istem sodišču pojavi več enakovrstnih odločb (t.j. sodb ali sklepov) z isto opravilno številko, kar bi onemogočalo enoličnost ECLI. V tem primeru za tvorjenje ECLI uporabimo samo prvo številko, pri čemer se za letnico doda polje z redovno številko, (staro) opravilno številko, ki je navedena v oklepaju, pa zavržemo in ne predstavlja dela ECLI.

Primer:
Sodba I Ips 3248/2009-39 (I Ips 10/2010) potem je ECLI - ECLI:SI:VSRS:2009:I.IPS.3248.2009.39

Nihče ne more prenesti na drugega več pravic, kot jih ima sam.
Nemo plus iuris ad alium transfere potest, quam ipse habet.