Skoči na vsebino
Logotip - Višje delovno in socialno sodišče
Skoči na vsebino
Logotip - Višje delovno in socialno sodišče

Na Brdu pri Kranju obeležili 25 let delovnega in socialnega sodstva

13.05.2019 / Delovno sodišče v Celju

vdss_brdo_dogodek_13maj2019-thumbC.jpg

Danes na Brdu pri Kranju poteka Akademija ob 25 letnici delovnega in socialnega sodstva, na kateri bodo po uvodnih nagovorih dogodek obeležili tudi z okroglo mizo na temo razvoja specialnega delovnega in socialnega sodstva od njegovih začetkov do danes.

Posnetek dogodka (13. maj 2019 ob 10. uri):

 

Dolgoletne izkušnje z reševanjem delovnih in socialnih sporov pred specializiranimi sodišči so vplivale tudi na spreminjanje in izboljševanje zakonodajne ureditve na tem področju. V 25 letih obstoja so sodišča vseh treh stopenj rešila veliko sporov, število prejetih zadev pa niha glede na družbene razmere in zakonodajne spremembe.

Specializirana sodišča se s tem pravnim področjem ukvarjajo že od leta 1974, ko so začela delovati takratna sodišča združenega dela. Nova ureditev pred četrt stoletja pa je prinesla tudi novo ureditev položaja, pristojnosti in organiziranosti delovnih in socialnih sodišč, in sicer pod enotno sodno oblastjo ter v sistemu tristopenjskega sojenja. Dolgoletne izkušnje z reševanjem delovnih in socialnih sporov pred specializiranimi sodišči so vplivale tudi na spreminjanje in izboljševanje zakonodajne ureditve na tem področju.

Delovna in socialna razmerja so zelo pomembna za življenje vsakega posameznika in zato, kot je povedala predsednica Višjega delovnega in socialnega sodišča mag. Biserka Kogej Dmitrovič, gre pri zagotavljanju sodnega varstva delovnih in socialnih pravic pred specializiranimi sodišči za pridobitev, ki jo je vsekakor potrebno ohraniti. 

V 25 letih obstoja so delovna in socialna sodišča vseh treh stopenj rešila veliko število sporov. V zadnjem času so pogosti spori t.im. prekarnih delavcev, ki uveljavljajo svoje pravice iz delovnega razmerja. Gre za delavce, ki dela ne opravljajo v delovnem razmerju na podlagi sklenjene pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas, ampak na podlagi študentskih napotnic, kot samozaposleni, na podlagi kakšnih pogodb kot na primer avtorska in podjemna pogodba idr. Tako je bilo že leta 2007 odločeno, da ob predpostavki, da so bili podani vsi elementi delovnega razmerja, status študenta ni ovira za priznanje delovnega razmerja. Enako velja, če gre za delavca, ki opravlja delo kot samostojen podjetnik. Med atipične oblike dela sodi tudi agencijsko delo. Tovrstna oblika dela v sodni praksi odpira številna vprašanja, zlasti v primeru nesreč pri delu napotenega delavca pri uporabniku, dopustnosti sklepanja pogodb o zaposlitvi za določen čas in druga. 

Odločano je bilo tudi o vprašanju veriženja s pogodbami o zaposlitvi, ki mimo zakonskih razlogov ni dopustno. V številnih sporih je bilo ugotovljeno, da je bil formalno naveden zakonski razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas fiktiven. Tovrstni spori zaradi transformacije delovnega razmerja v delovno razmerje za nedoločen čas so pogosti ne le v zasebnem, ampak tudi v javnem sektorju. 

V zadnjih letih se povečuje število vloženih tožb zaradi trpinčenja na delovnem mestu (mobinga). Pogostejši so spori, ko delavci v postopku, v katerem se presoja zakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi, zatrjujejo, da so bili žrtev trpinčenja na delovnem mestu in da je podana odpoved samo eno od ravnanj v tem okviru, ali pa od delodajalca iz tega naslova terjajo odškodnino. Po ustaljeni sodni praksi posamezen dogodek oziroma ravnanje po definiciji ne more predstavljati trpinčenja, pač pa to lahko predstavlja le več ponavljajočih se ali sistematičnih ravnanj skupaj.

Pri socialnih sporih, ki so prav tako zelo pogosti, se obravnava veliko področij, med drugim tudi pravice do in iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Tu prevladujejo spori glede starostne pokojnine, ko zavarovanci uveljavljajo priznanje pravice, ali pa je sporna odmera pokojnine. Pogosti so tudi spori v zvezi s priznanjem bolniškega staleža, višino denarnih nadomestil med začasno nezmožnostjo za delo, zdravljenjem v tujini in drugi. Socialni spori so tudi spori iz zavarovanja za primer brezposelnosti. V zadnjem obdobju pa se je povečalo tudi število sporov zaradi uveljavljanja socialnih prejemkov.

 

25 letnica delovnega in socialnega sodstva (zapis PDF)