zapri pomoč

pomoč

Za pomoč pri uporabi spletnih strani sodstva se obrnite na:

pomembno

zapri pomembno

S ponedeljkom, 16.11.2020, sodišča do preklica poslujejo v omejenem obsegu in naroke opravljajo le v nujnih zadevah.

Stranke in njihovi pooblaščenci naj za komunikacijo s sodišči uporabljajo objavljene elektronske naslove in telefonske številke v času uradnih ur.

Obisk sodišč za nevabljene stranke je možen le ob predhodnem dogovoru oz. najavi.

Več informacij >

pomembno

zapri pomembno

S ponedeljkom, 16.11.2020, sodišča do preklica poslujejo v omejenem obsegu in naroke opravljajo le v nujnih zadevah.

Stranke in njihovi pooblaščenci naj za komunikacijo s sodišči uporabljajo objavljene elektronske naslove in telefonske številke v času uradnih ur.

Obisk sodišč za nevabljene stranke je možen le ob predhodnem dogovoru oz. najavi.

Več informacij >


vsebine po meri

zapri sistemska obvestila

Izberi rubriko

Skupine uporabnikov

Izberite skupino, ki najbolj ustreza vašemu profilu, oziroma obkljukajte tiste rubrike, katere želite spremljati.

Orodje "Vsebine po meri" vam omogoča, da na vstopni strani spremljate le tiste vsebine, ki vas zanimajo. Posamezne rubrike, ki jih boste izbrali, vas bodo na strani pričakale vsakič, ko jo boste obiskali. Osebne nastavitve lahko s klikom na gumb "vsebina po meri" v orodni vrstici kadarkoli spremenite.

Nekatere rubrike bodo prikazane le v primeru, če je vsebina smiselna za prikaz na posameznem sodišču. Na primer: rubrika Zemljiška knjiga bo vidna le na vstopnih straneh okrajnih sodišč ...

Tudi uspešen igralec spletnega pokra ima status potrošnika

datum: 11.12.2020
vir: Vrhovno sodišče

Sodišče Evropske unije je odločilo o predlogu Vrhovnega sodišča RS za sprejetje predhodne odločbe v zadevi, povezani z vprašanjem, ali ima igralec pokra, ki se preživlja z igranjem spletnega pokra, status potrošnika v pomenu prava Evropske unije. Sodišče je včeraj odločilo, da igralec spletnega pokra tudi v tem primeru ne izgubi statusa potrošnika.

Vrhovno sodišče je v omenjeni zadevi pred dobrim letom (s sklepom II Ips 98/2018) prekinilo revizijski postopek in odločilo, da Sodišču Evropske unije postavi predlog za predhodno odločanje. V tem primeru je šlo za spor z mednarodnim elementom, v katerem je tožnik fizična oseba s prebivališčem v Sloveniji, medtem ko je toženka pravna oseba in gospodarska družba s sedežem na Malti.

Šlo je za zanimivo vprašanje v zvezi z aktualnim življenjskim primerom s širšim pomenom, saj je bilo mogoče predvidevati, da bo razlaga prava v tem primeru pomembna tudi za nadaljnje pojmovanje tovrstnih primerljivih dejavnosti, ki že v osnovi deloma odstopajo od klasičnega koncepta potrošništva in postajajo vse bolj priljubljene. Z analogijo bi bilo mogoče mednje uvrstiti tudi pridobivanje zaslužka z igranjem računalniških igric in druge virtualne aktivnosti, ki lahko pomenijo novodobno preživljanje in poklic.

Tožnik v tej zadevi je igralec spletnega pokra, ki od toženke zahteva, naj mu izplača skoraj 227.000 evrov, ki si jih je z igranjem pokra v dobrem letu dni priigral na njeni spletni strani, v obdobju med leti 2010 in 2011. Toženka, ki je bila organizatorka te spletne igralnice, mu je priigrana denarna sredstva zasegla, ker je tožnik z več uporabniškimi računi kršil njena pravila igre. Sodišče prve stopnje je v sodbi ocenilo, da je imel tožnik status potrošnika, zato je v tem primeru podana pristojnost slovenskih sodišč. Toženka bi mu morala tako po odločitvi sodišča tudi vrniti zasežena denarna sredstva, saj ni ravnala pošteno. Vedela je namreč za tožnikovo kršitev pravil, pa mu je vseeno dopuščala igranje pokra. Takšno odločitev je po toženkini pritožbi potrdilo tudi sodišče druge stopnje.

Bistveno v zadevi je bilo, ali je tožnik s spletnim igranjem pokra deloval kot potrošnik le zasebno ali pa je njegovo dejavnost mogoče šteti za poklicno oziroma pridobitno, zaradi česar ni upravičen do varstvenih določb v potrošniških pogodbah. Iz dejanskih okoliščin zadeve je razvidno, da se prepletajo tako tiste, ki so značilne za zasebne potrošnike (npr. tožnik je sklenil pogodbo na daljavo in je soglašal z vnaprej in enostransko pripravljenimi Splošnimi pogoji poslovanja, pri tem pa svoje dejavnosti igranja pokra drugim na trgu ni ponujal kot plačljive storitve), kot tudi tiste, ki so značilne za opravljanje pridobitne dejavnosti oziroma poklica (npr. tožnik se je s pokrom več let uspešno preživljal). S tega vidika je šlo za več različnih, med seboj konkurenčnih okoliščin, ki jih je bilo treba razlagati v skladu s pravom EU.

Kot je bilo že omenjeno, je Sodišče Evropske unije včeraj odločilo, da je treba Uredbo o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah razlagati tako, “da fizična oseba s stalnim prebivališčem v državi članici, ki je na eni strani z družbo s sedežem v drugi državi članici sklenila pogodbo za igranje pokra na spletu, ki vsebuje splošne pogoje poslovanja, ki jih določi ta družba, na drugi strani pa take dejavnosti ni niti uradno registrirala niti je ni ponujala tretjim osebam kot plačljivo storitev, ne izgubi statusa ‘potrošnika’ v smislu te določbe, tudi če ta oseba to igro igra mnogo ur na dan, ima o njej obsežno znanje in iz te igre prejema velike dobitke”.

Na podlagi odločitve Sodišča Evropske unije bo Vrhovno sodišče RS v zadevi II Ips 98/2018 nadaljevalo postopek in odločilo o reviziji.

 

Odločitev Sodišča Evropske unije

 


To sporočilo za javnost je informativne narave in s svojo vsebino ne zavezuje sodišča.

Najboljši razlagalec zakonov je (ustaljena) navada.
Optima legum interpres consuetudo.