Odziv Vrhovnega sodišča RS na tvit predsednika vlade

Neodvisnost vej oblasti je osnovna vrednota vsake države, ki se je morajo zavedati tako sodna in zakonodajna kot tudi izvršilna veja oblasti. Uveljavitev načela pravne države temelji na uresničevanju in doslednem izvajanju načela delitve oblasti, ki medsebojno delujejo po sistemu zavor in ravnovesij, znotraj svojih pristojnosti. Ključni načeli, kot sta delitev oblasti in neodvisnost sodstva, bi morali biti neizpodbiten del politične kulture vsake države. Večkratno ali vztrajno ponavljajoče se poseganje ene od vej oblasti v pristojnosti druge veje oblasti, kritiziranje ali celo napadanje druge veje oblasti lahko namreč spodkoplje načelo delitve oblasti, kar v končni različici lahko pripelje do politične prevlade nad pravno državo.

Pravne države brez neodvisnih sodišč preprosto ni. Zato jo morajo vsi nosilci državne oblasti pri svojemu delu varovati. Pa ne zaradi sodnikov ali sodišč kot takih, temveč zaradi legitimnosti njih samih in družbe, v kateri živimo.

Glede suspenza

Ni organizacije, ki bi z veseljem izrekla suspenz, vendar, če je ta izrečen z namenom, da se zagotovi nemoteno delovanje sodišča ter da se zavarujeta ugled sodniškega poklica in zaupanje javnosti v sodstvo, je to potrebno. Konkreten suspenz je bil izrečen na podlagi uvedenega disciplinskega postopka, v katerem se sodniku očita storitev več težjih disciplinskih kršitev, ki glede na njihov opis kažejo na vztrajnost in ponavljajoča ravnanja oziroma način izražanja obdolženega.

Ker je za kakovostno in učinkovito izvajanje sodne oblasti pomembna kolegialnost, medsebojno zaupanje, spoštovanje in sodelovanje, sodnik ne sme biti obremenjen z očitki o neprimernem, nedostojnem ali žaljivem obnašanju ali izražanju, posebej v zvezi z opravljanjem sodniške službe.

Od sodnika se namreč pričakuje, da pri javnem izražanju upošteva digniteto sodniške funkcije, da je zadržan v situacijah, ko bi lahko zaradi njegovega javnega izražanja bili vprašljivi avtoriteta in integriteta sodstva, da tudi pri izražanju kritike v javnosti ohrani dostojen in spoštljiv odnos do stanovskih kolegov (na vseh stopnjah sojenja in položajih).

Glede predodeljevanja sodnih zadev

Predodeljevanje sodnih zadev je določeno v Sodnem redu, aktu, ki ga sprejme izvršilna veja oblasti, in je predvideno tudi v primeru daljše odsotnosti sodnika. Nikakor ne pomeni krivice strankam, saj bi ta nastala, če bi morale te čakati na vrnitev sodnika, za katerega se iz kateregakoli razloga lahko utemeljeno predvideva, da bo daljši čas odsoten. V primeru predodelitve zadev se sojenja začnejo znova predvsem zaradi načela neposrednosti, ob soglasju strank pa se lahko zapisniki o že izvedenih dokazih tudi preberejo in se na ta način pospeši postopek.