zapri pomoč

pomoč

Za pomoč pri uporabi spletnih strani sodstva se obrnite na:

pomembno

zapri pomembno

  • Zemljiška knjiga

  • COVL - izvršba

  • Izračun zamudnih obresti

  • Obravnave

  • Sodna praksa

obvestila o piškotkih

Naša spletna stran uporablja tehnologijo piškotkov (cookies). Piškotki omogočajo uporabo naprednih, uporabniku prikrojenih možnosti. Omogočajo nam tudi spremljanje statistik obiska, s čimer pridobivamo prepotrebne podatke za nenehno izboljševanje strani. Če zapisa piškotkov ne boste dovolili, boste prikrajšani za možnosti, kakršni sta ogled video posnetkov in komentiranje objav prek družbenih omrežij.

Na naših spletnih straneh uporabljamo naslednje vrste piškotkov:
  • Sejni piškotki (sodisce_utf8): služijo za shranjevanje začasnih informacij.
  • Google Analytics (__utma, __utmb, __utmc, __utmz, __utmv):služijo za anonimno zbiranje podatkov in poročanje o uporabi spletišča brez prepoznavanja posameznih obiskovalcev.
  • hideECLI : piškotek beleži, ali se pri dokumentih sodne prakse prikazuje identifikator ECLI.
  • __stid, __uset: te piškotke nastavi vtičnik iz sharethis.com, ki doda možnost uporabe družbenih omrežij.
  • UID, UIDR: te piškotke nastavi vtičnik iz sharethis.com, in so povezani s scorecardresearch.com ki meri število uporabnikov sharethis.com vtičnika.
  • important-automatic, important-stuff-seen: piškotek zabeleži izbiro glede samodejnega prikaza pomembnih sporočil.
  • help-show: piškotek zabeleži izbiro glede samodejnega prikazovanja pomoči.
  • system-messages-seen: piškotek zabeleži izbiro glede samodejnega prikazovanja sistemskim obvestil.
  • YouTube (PREF, VISITOR_INFO1_LIVE, YSC,..): služjo za beleženje stastisike ogledov, za sledenje preferenc uporabnikov in za razvrščanje oglasov povezanih z YouTube posnetki.
  • Google prevodi (PREF): služjo za beleženje, kako se vtičnik uporablja.


sprejmi piškotke | zavrni piškotke

vsebine po meri

zapri sistemska obvestila

Izberi rubriko

Skupine uporabnikov

Izberite skupino, ki najbolj ustreza vašemu profilu, oziroma obkljukajte tiste rubrike, katere želite spremljati.

Orodje "Vsebine po meri" vam omogoča, da na vstopni strani spremljate le tiste vsebine, ki vas zanimajo. Posamezne rubrike, ki jih boste izbrali, vas bodo na strani pričakale vsakič, ko jo boste obiskali. Osebne nastavitve lahko s klikom na gumb "vsebina po meri" v orodni vrstici kadarkoli spremenite.

Nekatere rubrike bodo prikazane le v primeru, če je vsebina smiselna za prikaz na posameznem sodišču. Na primer: rubrika Zemljiška knjiga bo vidna le na vstopnih straneh okrajnih sodišč ...

Na Vrhovnem sodišču presenečeni in razočarani nad izidom postopka v Državnem zboru

datum: 16.07.2020
vir: Vrhovno sodišče

Presenečeni in razočarani smo nad izidom postopka v Državnem zboru, kjer kandidat za vrhovnega sodnika dr. Primož Gorkič, sicer profesor na Pravni fakulteti v Ljubljani, ni prejel zadostne podpore. In to kljub njegovim nespornim strokovnim referencam, ki so bile potrjene tudi s strani Sodnega sveta in so razvidne iz njihovega predloga Državnemu zboru.

S tega stališča si je takšno odločitev Državnega zbora težko razložiti, saj ni jasno, kaj je tisto, kar je večino v parlamentu prepričalo, da se je opredelila drugače od pričakovanj Vrhovnega sodišča in utemeljitve v predlogu Sodnega sveta. Ni si mogoče predstavljati, da bi poslanci pri tako pomembnih odločitvah, ki terjajo strokovne podlage in ne političnega opredeljevanja, odločali na podlagi osebnih stališč posameznih kritičnih zapisov zoper kandidata v različnih javnih objavah. Zahtevnost strokovne poti do doktorata in profesure na fakulteti je namreč daleč nad umnostjo takih zapisov.

Presenečeni smo tudi, da nekateri poslanci svoje nestrinjanje s samim postopkom imenovanja vrhovnih sodnikov izkazujejo tako, da se glasovanja o konkretnih kandidatih sploh ne udeležijo ali se glasovanja vzdržijo. Če se s tem izraža nestrinjanje z ureditvijo, ki daje državnemu zboru pristojnost odločanja o izvolitvi vrhovnega sodnika (ali sodnikov nasploh), si dovolimo izraziti mnenje, da to ne more biti pravi način za izražanje nestrinjanja s postopkom, lahko povzroči krivico kandidatom za izvolitev, predvsem pa imajo poslanci druge mehanizme iz svoje pristojnosti, da si prizadevajo za drugačno ureditev izvolitve sodnikov.

Ob tem je treba izpostaviti, da se tako Vrhovno sodišče kot Slovensko sodniško društvo že dalj časa zavzemata za čimprejšnji umik izvolitve sodnikov iz Državnega zbora, saj tak sistem imenovanja sodnikov predstavlja unikum oziroma nesprejemljivo ureditev v pravnem prostoru EU. A v tokratnem primeru ne gre samo za načelno vprašanje glede imenovanj sodnikov, ampak tudi za reševanje konkretne kadrovske situacije na kazenskem oddelku Vrhovnega sodišča, ki je kadrovsko podhranjen. Zato bi, tudi zaradi nekaterih pričakovanih upokojitev sodnikov na tem oddelku, nujno potrebovali nove kadre. Včerajšnja odločitev Državnega zbora tako ni prav v ničemer pripomogla k reševanju te situacije, temveč jo je, prav nasprotno, še dodatno močno otežila. Poleg tega si je glede na zadnja dva izida postopkov (ne)izvolitve vrhovnih sodnikov v Državnem zboru težko predstavljati, katere kandidate povabiti h kandidaturi oziroma jim v nadaljnjem postopku izraziti podporo, da se bo postopek uspešno zaključil z njihovo izvolitvijo. Glede tega na Vrhovnem sodišču ostajamo brez odgovorov in se sprašujemo, kako naprej.

Kdo torej prevzema odgovornost za nastalo situacijo, ki delno ovira redno izvajanje sodne funkcije na Vrhovnem sodišču?

Pravo izhaja iz dejstev.
Ex facto ius oritur.