zapri pomoč

pomoč

Za pomoč pri uporabi spletnih strani sodstva se obrnite na:

pomembno

zapri pomembno

Zaradi razglašene epidemije COVID-19 na območju Republike Slovenije za obdobje 30 dni, je 19.10.2020 predsednik Vrhovnega sodišča izdal odredbo o posebnih ukrepih iz 83. člena Zakona o sodiščih. V tem času procesni in materialni roki tečejo, sodišča pa opravljajo naroke in druga procesna dejanja, odločajo in vročajo sodna pisanja v vseh zadevah, v skladu z omejitvami, kot izhajajo iz strokovnih priporočil Nacionalnega instituta za javno zdravje.

Opozarjamo pa, da razen v nujnih zadevah, ki jih določa tretji odstavek 83. člena Zakona o sodiščih, stranke, njihovi pooblaščenci in druge osebe:

  • vloge vlagajo le po pošti ali preko portala eSodstvo v postopkih, kjer je to omogočeno,
  • za komunikacijo s sodišči uporabljajo objavljene elektronske naslove in telefonske številke v času uradnih ur.

Na sodišče lahko pridejo stranke, njihovi pooblaščenci in druge osebe, ki niso vabljene, samo v času uradnih ur ob predhodni najavi, ki se dogovori preko objavljenih elektronskih naslovov ali telefonskih številk.

pomembno

zapri pomembno

Zaradi razglašene epidemije COVID-19 na območju Republike Slovenije za obdobje 30 dni, je 19.10.2020 predsednik Vrhovnega sodišča izdal odredbo o posebnih ukrepih iz 83. člena Zakona o sodiščih. V tem času procesni in materialni roki tečejo, sodišča pa opravljajo naroke in druga procesna dejanja, odločajo in vročajo sodna pisanja v vseh zadevah, v skladu z omejitvami, kot izhajajo iz strokovnih priporočil Nacionalnega instituta za javno zdravje.

Opozarjamo pa, da razen v nujnih zadevah, ki jih določa tretji odstavek 83. člena Zakona o sodiščih, stranke, njihovi pooblaščenci in druge osebe:

  • vloge vlagajo le po pošti ali preko portala eSodstvo v postopkih, kjer je to omogočeno,
  • za komunikacijo s sodišči uporabljajo objavljene elektronske naslove in telefonske številke v času uradnih ur.

Na sodišče lahko pridejo stranke, njihovi pooblaščenci in druge osebe, ki niso vabljene, samo v času uradnih ur ob predhodni najavi, ki se dogovori preko objavljenih elektronskih naslovov ali telefonskih številk.


vsebine po meri

zapri sistemska obvestila

Izberi rubriko

Skupine uporabnikov

Izberite skupino, ki najbolj ustreza vašemu profilu, oziroma obkljukajte tiste rubrike, katere želite spremljati.

Orodje "Vsebine po meri" vam omogoča, da na vstopni strani spremljate le tiste vsebine, ki vas zanimajo. Posamezne rubrike, ki jih boste izbrali, vas bodo na strani pričakale vsakič, ko jo boste obiskali. Osebne nastavitve lahko s klikom na gumb "vsebina po meri" v orodni vrstici kadarkoli spremenite.

Nekatere rubrike bodo prikazane le v primeru, če je vsebina smiselna za prikaz na posameznem sodišču. Na primer: rubrika Zemljiška knjiga bo vidna le na vstopnih straneh okrajnih sodišč ...

Na Vrhovnem sodišču presenečeni in razočarani nad izidom postopka v Državnem zboru

datum: 16.07.2020
vir: Vrhovno sodišče

Presenečeni in razočarani smo nad izidom postopka v Državnem zboru, kjer kandidat za vrhovnega sodnika dr. Primož Gorkič, sicer profesor na Pravni fakulteti v Ljubljani, ni prejel zadostne podpore. In to kljub njegovim nespornim strokovnim referencam, ki so bile potrjene tudi s strani Sodnega sveta in so razvidne iz njihovega predloga Državnemu zboru.

S tega stališča si je takšno odločitev Državnega zbora težko razložiti, saj ni jasno, kaj je tisto, kar je večino v parlamentu prepričalo, da se je opredelila drugače od pričakovanj Vrhovnega sodišča in utemeljitve v predlogu Sodnega sveta. Ni si mogoče predstavljati, da bi poslanci pri tako pomembnih odločitvah, ki terjajo strokovne podlage in ne političnega opredeljevanja, odločali na podlagi osebnih stališč posameznih kritičnih zapisov zoper kandidata v različnih javnih objavah. Zahtevnost strokovne poti do doktorata in profesure na fakulteti je namreč daleč nad umnostjo takih zapisov.

Presenečeni smo tudi, da nekateri poslanci svoje nestrinjanje s samim postopkom imenovanja vrhovnih sodnikov izkazujejo tako, da se glasovanja o konkretnih kandidatih sploh ne udeležijo ali se glasovanja vzdržijo. Če se s tem izraža nestrinjanje z ureditvijo, ki daje državnemu zboru pristojnost odločanja o izvolitvi vrhovnega sodnika (ali sodnikov nasploh), si dovolimo izraziti mnenje, da to ne more biti pravi način za izražanje nestrinjanja s postopkom, lahko povzroči krivico kandidatom za izvolitev, predvsem pa imajo poslanci druge mehanizme iz svoje pristojnosti, da si prizadevajo za drugačno ureditev izvolitve sodnikov.

Ob tem je treba izpostaviti, da se tako Vrhovno sodišče kot Slovensko sodniško društvo že dalj časa zavzemata za čimprejšnji umik izvolitve sodnikov iz Državnega zbora, saj tak sistem imenovanja sodnikov predstavlja unikum oziroma nesprejemljivo ureditev v pravnem prostoru EU. A v tokratnem primeru ne gre samo za načelno vprašanje glede imenovanj sodnikov, ampak tudi za reševanje konkretne kadrovske situacije na kazenskem oddelku Vrhovnega sodišča, ki je kadrovsko podhranjen. Zato bi, tudi zaradi nekaterih pričakovanih upokojitev sodnikov na tem oddelku, nujno potrebovali nove kadre. Včerajšnja odločitev Državnega zbora tako ni prav v ničemer pripomogla k reševanju te situacije, temveč jo je, prav nasprotno, še dodatno močno otežila. Poleg tega si je glede na zadnja dva izida postopkov (ne)izvolitve vrhovnih sodnikov v Državnem zboru težko predstavljati, katere kandidate povabiti h kandidaturi oziroma jim v nadaljnjem postopku izraziti podporo, da se bo postopek uspešno zaključil z njihovo izvolitvijo. Glede tega na Vrhovnem sodišču ostajamo brez odgovorov in se sprašujemo, kako naprej.

Kdo torej prevzema odgovornost za nastalo situacijo, ki delno ovira redno izvajanje sodne funkcije na Vrhovnem sodišču?

Šteje se, da so viseči plodovi del zemljišča.
Fructus pendetes pars fundi videntur.