zapri pomoč

pomoč

Za pomoč pri uporabi spletnih strani sodstva se obrnite na:

pomembno

zapri pomembno

Zaradi razglašene epidemije COVID-19 na območju Republike Slovenije za obdobje 30 dni, je 19.10.2020 predsednik Vrhovnega sodišča izdal odredbo o posebnih ukrepih iz 83. člena Zakona o sodiščih. V tem času procesni in materialni roki tečejo, sodišča pa opravljajo naroke in druga procesna dejanja, odločajo in vročajo sodna pisanja v vseh zadevah, v skladu z omejitvami, kot izhajajo iz strokovnih priporočil Nacionalnega instituta za javno zdravje.

Opozarjamo pa, da razen v nujnih zadevah, ki jih določa tretji odstavek 83. člena Zakona o sodiščih, stranke, njihovi pooblaščenci in druge osebe:

  • vloge vlagajo le po pošti ali preko portala eSodstvo v postopkih, kjer je to omogočeno,
  • za komunikacijo s sodišči uporabljajo objavljene elektronske naslove in telefonske številke v času uradnih ur.

Na sodišče lahko pridejo stranke, njihovi pooblaščenci in druge osebe, ki niso vabljene, samo v času uradnih ur ob predhodni najavi, ki se dogovori preko objavljenih elektronskih naslovov ali telefonskih številk.

pomembno

zapri pomembno

Zaradi razglašene epidemije COVID-19 na območju Republike Slovenije za obdobje 30 dni, je 19.10.2020 predsednik Vrhovnega sodišča izdal odredbo o posebnih ukrepih iz 83. člena Zakona o sodiščih. V tem času procesni in materialni roki tečejo, sodišča pa opravljajo naroke in druga procesna dejanja, odločajo in vročajo sodna pisanja v vseh zadevah, v skladu z omejitvami, kot izhajajo iz strokovnih priporočil Nacionalnega instituta za javno zdravje.

Opozarjamo pa, da razen v nujnih zadevah, ki jih določa tretji odstavek 83. člena Zakona o sodiščih, stranke, njihovi pooblaščenci in druge osebe:

  • vloge vlagajo le po pošti ali preko portala eSodstvo v postopkih, kjer je to omogočeno,
  • za komunikacijo s sodišči uporabljajo objavljene elektronske naslove in telefonske številke v času uradnih ur.

Na sodišče lahko pridejo stranke, njihovi pooblaščenci in druge osebe, ki niso vabljene, samo v času uradnih ur ob predhodni najavi, ki se dogovori preko objavljenih elektronskih naslovov ali telefonskih številk.


vsebine po meri

zapri sistemska obvestila

Izberi rubriko

Skupine uporabnikov

Izberite skupino, ki najbolj ustreza vašemu profilu, oziroma obkljukajte tiste rubrike, katere želite spremljati.

Orodje "Vsebine po meri" vam omogoča, da na vstopni strani spremljate le tiste vsebine, ki vas zanimajo. Posamezne rubrike, ki jih boste izbrali, vas bodo na strani pričakale vsakič, ko jo boste obiskali. Osebne nastavitve lahko s klikom na gumb "vsebina po meri" v orodni vrstici kadarkoli spremenite.

Nekatere rubrike bodo prikazane le v primeru, če je vsebina smiselna za prikaz na posameznem sodišču. Na primer: rubrika Zemljiška knjiga bo vidna le na vstopnih straneh okrajnih sodišč ...

Poslovanje slovenskega sodstva je stabilno in uspešno

datum: 10.07.2020
vir: Vrhovno sodišče

Slovensko sodstvo posluje stabilno in uspešno, pričakovani časi reševanja zadev pa so povsem primerljivi z ostalimi državami EU, izhaja iz podatkov EU Justice Scoreboard 2020, ki jih je danes predstavila Evropska komisija. Pričakovani čas rešitve civilnih, gospodarskih in upravnih zadev je v Sloveniji celo šesti najkrajši v celotni EU, Slovenija pa je tudi med vodilnimi državami v EU glede vprašanj dostopnosti in informiranosti udeležencev sodnih postopkov.

 

Evropska komisija v svojem poročilu EU Justice Scoreboard 2020 (Pregled stanja na področju pravosodja) predstavlja analizo podatkov o poslovanju sodišč držav Evropske unije iz leta 2018 in 2019, ki postavljajo Slovenijo in delovanje slovenskih sodišč v mednarodno primerljiv okvir. Poročilo EU Justice Scoreboard sicer prikazuje poslovanje sodstva na treh različnih področjih - učinkovitosti, kakovosti in neodvisnosti.

Podrobnejši podatki kažejo, da ostaja Slovenija (po podatkih za leto 2018) povsem pri vrhu med državami EU glede števila novih zadev na prebivalca na civilnem, gospodarskem in upravnem področju (tretje mesto). Slovenskim sodiščem uspe kljub temu vsako leto rešiti več zadev, kot jih prejmejo, tako da se število nerešenih zadev še vedno znižuje. Trend napredovanja Slovenije na tem področju je sicer opazen že nekaj let.

Podatki o proračunu sodstva kažejo, da Slovenija za sodstvo namenja relativno veliko sredstev, saj je deveta med članicami EU po izdatkih za sodišča na prebivalca in četrta po deležu BDP, namenjenem sodiščem. Po drugi strani je naša država v letu 2018 znova izstopala po največjem številu sodnikov na 100.000 prebivalcev, kar ne preseneča. Sodišča v Sloveniji so namreč pristojna tudi za področja, ki v nekaterih državah ne sodijo v pristojnost in s tem proračun sodstva (npr. zemljiška knjiga, izvršba), zato je število sodnikov glede na število prebivalcev tako visoko.

V poročilo EU Justice Scoreboard so sicer ob vsaki izdaji vključene tudi nekatere nove vsebine. Vedno več pozornosti se denimo namenja vprašanjem dostopnosti in uporabi informacijskih tehnologij v sodstvu. Zadnje poročilo tako med drugim kaže, da ima naša država še precej priložnosti za izboljšave na področju popolne digitalizacije poslovanja, po drugi strani pa je Slovenija med vodilnimi državami EU glede dostopnosti podatkov o sodstvu na spletu, povsem na vrhu pa je glede upoštevanja potreb otrok v sodnih postopkih. Dobro ocenjena je tudi pri izvajanju raziskav o zadovoljstvu javnosti z delom sodišč in nekaterih spremljajočih aktivnosti, kar je bilo v mednarodnem prostoru opaženo že prej, saj je prav Evropska komisija skupaj s Svetom Evrope lani podelila Kristalno tehtnico sodstva 2019 projektu Izboljšanje kakovosti sodstva, pri čemer je bilo posebej izpostavljeno izvajanje raziskav o postopkovni pravičnosti.

Slovenija je bila vrsto let med najslabše ocenjenimi državami v EU glede vprašanja percepcije neodvisnosti sodstva. A po najnovejši raziskavi Eurobarometer iz leta 2020 zaupanje v neodvisnost sodstva v Sloveniji vendarle polagoma narašča. Slovenija se je tako glede zaupanja v neodvisnost sodstva med splošno javnostjo uvrstila na 20. mesto (lani 22., predlani 24. mesto), delež ljudi, ki zaupa v neodvisnost slovenskega sodstva, pa je v nekaj letih s 30 odstotkov zrasel na več kot 40 odstotkov. Zaupanje v sodstvo se izboljšuje tudi med podjetji.

Vrhovno sodišče pozdravlja dejstvo, da se prizadevanja celotnega sodstva za izboljšanje kakovosti dela in izvajanje različnih projektov, namenjenih sodnikom, sodnemu osebju in javnosti očitno odražajo tudi v večjem zadovoljstvu javnosti z delom sodišč. Seveda ti rezultati še zdaleč niso zadovoljivi, pozitiven pa je očiten trend izboljšanja, ki traja že več let. Vrhovno sodišče ob tem ponovno poudarja, da je naloga vseh državnih institucij poskrbeti, da se varuje neodvisnost in nepristranskost sodstva kot samostojne veje oblasti ter v tem okviru tudi njen ugled in zaupanje v javnosti.

 

 

 


To sporočilo za javnost je informativne narave in s svojo vsebino ne zavezuje sodišča.

Naj se sliši tudi druga plat. Marcijan.
Audiatur et altera pars.