Vrhovno sodišče odločalo o dostopu do informacij v spisih sodišč in tožilstev
16.06.2020 / Vrhovno sodišče
Vrhovno sodišče je v zadevi, povezani z dostopom do informacij v spisih sodišč in drugih pristojnih organov, odločilo, da se lahko zakon o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ) kot predpis splošnejše narave uporablja le v tistih primerih in v zvezi z dostopom do tistih informacij, do katerih dostop ni urejen z določili področne (procesne) zakonodaje, ki imajo značaj specialne ureditve.
Odločitev Vrhovnega sodišča se nanaša na spor med Vrhovnim državnim tožilstvom in Informacijsko pooblaščenko kot toženo stranko, ki je v tem primeru zastopala interese osebe (prosilka), proti kateri je bila vložena ovadba zaradi suma kaznivega dejanja oškodovanja upnikov, ki jo je tožilstvo kasneje zavrglo. Prosilka je želela preko zahteve za dostop do informacij javnega značaja pridobiti od tožilstva in sodišča podatke, ki pa ji zaradi potreb učinkovitega kazenskega postopka niso bili dostopni oz. je tožilstvo zahtevo zavrnilo, ker bi razkritje zahtevane informacije škodovalo izvedbi kazenskega pregona. Informacijska pooblaščenka je pritožbi prosilke delno ugodila in odločila, da ji mora Vrhovno državno tožilstvo posredovati kopijo zahtevanega sklepa ob prekritju določenih podatkov, čemur je kasneje pritrdilo tudi Upravno sodišče.
Vrhovno sodišče pa je presodilo, da imajo pri dostopu do informacij posebna določila področne (procesne) zakonodaje glede možnosti oseb za vpogled v spise sodišč in drugih pristojnih organov značaj specialne ureditve (lex specialis) glede na določbe ZDIJZ. ZDIJZ se lahko kot splošnejši predpis uporablja le v tistih primerih in v zvezi z dostopom do tistih informacij, do katerih dostop ni urejen z navedenimi specialnimi zakoni. V obravnavanem sporu to pomeni, da se ZDIJZ lahko uporabi le glede dostopa do tistih podatkov, ki so bili pridobljeni ali sestavljeni zaradi kazenskega pregona ali v zvezi z njim, a se ne nahajajo v sodnih ali tožilskih spisih.
Posebni procesni in organizacijski zakoni (Zakon o kazenskem postopku, Zakon o pravdnem postopku, Zakon o državnem tožilstvu itd.) urejajo posebna pravila za dostop do informacij v spisih sodišč in drugih pristojnih organov. Pri čemer so v omenjenih zakonih v zvezi s temi postopki in pravicami oseb, ki se v njih nahajajo, določene tudi posebej prilagojene omejitve. K temu sodišča zavezuje tudi Splošna uredba Evropske unije o varstvu podatkov. Na ta način se poleg zagotavljanja dostopa javnosti do informacij varujejo tudi druge človekove pravice in svoboščine ter ustavno utemeljeni javni interesi. Po drugi strani pa se s tem preprečuje tudi morebitno izigravanje navedenih zakonskih omejitev prek postopkov, ki jih predpisuje ZDIJZ.
Ob tem je Vrhovno sodišče poudarilo, da s posebnimi določbami procesnih in organizacijskih zakonov, ki urejajo dostop do informacij, tudi ni neutemeljeno poseženo v transparentnost delovanja sodišč ter drugih državnih organov, temveč gre za način uresničevanja dostopa do informacij, ki upošteva specifičnost določenega področja ter pravice, svoboščine in interese drugih, ki jih je treba na tem področju posebej varovati. Za transparentnost delovanja sodišč in drugih državnih organov, tudi na področju kazenskega pregona, so z zakoni vzpostavljene temeljna pravila o tem, da so javne tako sodne obravnave kot tudi razglasitve sodb, na podlagi česar je javnost vselej lahko seznanjena z vsebino odločitev sodišč. Prav tako so nekatere sodne odločbe tudi javno objavljene na spletnih straneh sodišč.
To sporočilo za javnost je informativne narave in s svojo vsebino ne zavezuje sodišča.