Skoči na vsebino
Logotip - Sodstvo Republike Slovenije
Skoči na vsebino
Logotip - Sodstvo Republike Slovenije

sodni postopki

Vrhovno sodišče: Ali je uspešen igralec spletnega pokra (še) potrošnik?

13.11.2019 / Vrhovno sodišče

Vrhovno sodišče je (s sklepom II Ips 98/2018) prekinilo revizijski postopek in odločilo, da Sodišču Evropske unije postavi predlog za predhodno odločanje. V njem sprašuje, ali ima igralec pokra, ki se preživlja z igranjem spletnega pokra, status potrošnika v pomenu prava Evropske unije.

Tožnik je igralec spletnega pokra, ki od toženke zahteva, naj mu izplača skoraj 227.000 evrov, ki si jih je z igranjem pokra v dobrem letu dni priigral na njeni spletni strani, v obdobju med leti 2010 in 2011. Toženka, ki je bila organizatorka te spletne igralnice, mu je priigrana denarna sredstva zasegla, ker je tožnik z več uporabniškimi računi kršil njena pravila igre. Sodišče prve stopnje je v sodbi ocenilo, da je imel tožnik status potrošnika, zato je v tem primeru podana pristojnost slovenskih sodišč. Toženka mu mora po odločitvi sodišča tudi vrniti zasežena denarna sredstva, saj ni ravnala pošteno. Vedela je namreč za tožnikovo kršitev pravil, pa mu je vseeno dopuščala igranje pokra. Takšno odločitev je po toženkini pritožbi potrdilo tudi sodišče druge stopnje.

V tem primeru gre za spor z mednarodnim elementom. Tožnik je fizična oseba s prebivališčem v Sloveniji, medtem ko je toženka pravna oseba in gospodarska družba s sedežem na Malti. Sporno je, ali so za odločanje o tej zadevi pristojna sodišča Republike Slovenije ali sodišča Republike Malte. Vsebinsko gledano gre za razlago prvega odstavka 15. člena Uredbe Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah, ki določa pristojnost za potrošniške pogodbe.

Gre za zanimivo vprašanje, ki naslavlja aktualen življenjski primer s širšim pomenom. Od razlage prava, ki jo bo podalo Sodišče Evropske unije, bo odvisno tudi nadaljnje pojmovanje tovrstnih primerljivih dejavnosti, ki že v osnovi deloma odstopajo od klasičnega koncepta potrošništva in postajajo vse bolj priljubljene. Z analogijo bi bilo mogoče mednje uvrstiti tudi pridobivanje zaslužka z igranjem računalniških igric in druge virtualne aktivnosti, ki lahko pomenijo novodobno preživljanje in poklic. Tako bodo z razlago Sodišča Evropske unije nujno izzvane tudi nekatere tradicionalne okoliščine, ki so (bile) sicer značilne za klasično pojmovanje potrošništva.

Presoja o pristojnosti je odvisna od vprašanja, ali je mogoče šteti, da je tožnik sklenil pogodbo kot: "potrošnik - za namen, za katerega se šteje, da je izven njegove poklicne ali pridobitne dejavnosti". Bistveno je torej, ali je tožnik s spletnim igranjem pokra deloval kot potrošnik le zasebno ali pa je njegovo dejavnost mogoče šteti za poklicno oziroma pridobitno, zaradi česar ni upravičen do varstvenih določb v potrošniških pogodbah. Tožnik zastopa stališče, da je imel potrošniški status, zato je podana izbirna pristojnost slovenskih sodišč glede na kraj njegovega prebivališča. Toženka zastopa nasprotno stališče, da tožnik kot profesionalni igralec pokra potrošniškega statusa ni imel, zato je podana splošna pristojnost sodišč na Malti, kjer ima toženka svoj sedež poslovanja. V tem primeru bi bilo treba tožnikovo tožbo, vloženo v Sloveniji, zavreči.

Iz dejanskih okoliščin zadeve je razvidno, da se prepletajo tako tiste, ki so značilne za zasebne potrošnike (npr. tožnik je sklenil pogodbo na daljavo in je soglašal z vnaprej in enostransko pripravljenimi Splošnimi pogoji poslovanja, pri tem pa svoje dejavnosti igranja pokra drugim na trgu ni ponujal kot plačljive storitve), kot tudi tiste, ki so značilne za opravljanje pridobitne dejavnosti oziroma poklica (npr. tožnik se je s pokrom več let uspešno preživljal). S tega vidika gre za več različnih, med seboj konkurenčnih okoliščin, ki jih je treba hierarhično in kvalitativno umestiti v pomenu prava EU.

 


To sporočilo za javnost je informativne narave in s svojo vsebino ne zavezuje sodišča.