zapri pomoč

pomoč

Za pomoč pri uporabi spletnih strani sodstva se obrnite na:

pomembno

zapri pomembno

  • Zemljiška knjiga

  • COVL - izvršba

  • Izračun zamudnih obresti

  • Obravnave

  • Sodna praksa

obvestila o piškotkih

Naša spletna stran uporablja tehnologijo piškotkov (cookies). Piškotki omogočajo uporabo naprednih, uporabniku prikrojenih možnosti. Omogočajo nam tudi spremljanje statistik obiska, s čimer pridobivamo prepotrebne podatke za nenehno izboljševanje strani. Če zapisa piškotkov ne boste dovolili, boste prikrajšani za možnosti, kakršni sta ogled video posnetkov in komentiranje objav prek družbenih omrežij.

Več informacij o piškotkih na sodisce.si


sprejmi piškotke | zavrni piškotke

vsebine po meri

zapri sistemska obvestila

Izberi rubriko

Skupine uporabnikov

Izberite skupino, ki najbolj ustreza vašemu profilu, oziroma obkljukajte tiste rubrike, katere želite spremljati.

Orodje "Vsebine po meri" vam omogoča, da na vstopni strani spremljate le tiste vsebine, ki vas zanimajo. Posamezne rubrike, ki jih boste izbrali, vas bodo na strani pričakale vsakič, ko jo boste obiskali. Osebne nastavitve lahko s klikom na gumb "vsebina po meri" v orodni vrstici kadarkoli spremenite.

Nekatere rubrike bodo prikazane le v primeru, če je vsebina smiselna za prikaz na posameznem sodišču. Na primer: rubrika Zemljiška knjiga bo vidna le na vstopnih straneh okrajnih sodišč ...

Okrogla miza Temelji pravne države

datum: 06.09.2019
vir: Vrhovno sodišče

V petek, 6. septembra 2019, je na pobudo Vrhovnega sodišča v veliki dvorani Državnega zbora potekala okrogla miza z naslovom Temelji pravne države, ki so jo soorganizirali Državni zbor, Vrhovno sodišče in Ministrstvo za pravosodje.

V uvodnem delu okrogle mize sta imela govora predsednik Državnega zbora mag. Dejan Židan in ministrica za pravosodje Andreja Katič, osrednja prispevka pa predsednik Vrhovnega sodišča mag. Damijan Florjančič in predsednik Ustavnega sodišča dr. Rajko Knez. Oba govora in prispevka sta objavljena na spletnem portalu Državnega zbora.

V izjavi za javnost, ki je sledila uvodnem delu, je predsednik Državnega zbora naprej izrazil hvaležnost pobudi Vrhovnega sodišča, da na strateški način podpremo temo pravne države kot družbeno pomembne v prostorih Državnega zbora, in sicer tako, da so prisotne vse tri veje oblasti. V svojem govoru je želel, kot je dejal, poudariti tri vidike, in sicer ločitev pristojnosti treh vej oblasti, torej dosledno izvajanje načela delitve oblasti na zakonodajno, izvršilno in sodno oblast, kot drugo je želel poudariti, da države in oblasti ni brez njenih državljank in državljanov in kot tretje, tako mag. Židan, je želel poudariti zavedanje vpetosti v mednarodni prostor, kar pomeni tudi upoštevanje mednarodnega prava.

Zahvala predsedniku Vrhovnega sodišča gre po besedah mag. Židana tudi zato, ker, kot je dodal, z današnjo okroglo mizo v Državnem zboru začenjamo ciklus družbeno pomembnih razprav. Še letos po besedah mag. Židana načrtujemo podnebni pogovor, v naslednjem letu pa pogovor o položaju kulture v digitaliziranem svetu, pogovor o nacionalnem vprašanju v moderni slovenski državi in kot tretji naj bi po besedah mag. Židana bil pogovor o položaju Slovenije v Evropski uniji in odnos Slovenije do Evropske unije. Cilj je torej, kot je še dejal predsednik Državnega zbora, da se najpomembnejša družbena vprašanja ponovno organizirano vrnejo kot široke družbene razprave v Državni zbor, ob sodelovanju najpomembnejših ljudi v Sloveniji, tj. odločevalcev, stroke, predstavnikov nevladnih organizacij itd.

Ministrica za pravosodje Andreja Katič je v izjavi izrazila zadovoljstvo nad organizacijo današnje okrogle mize. Izrazila je željo, da tudi v bodoče argumenti potekajo na spoštljiv način ter da se o tem pogovarjamo. Dejala je, da pričakuje veliko pogovora o Predlogu sprememb Ustave, s katero bi postopek imenovanja sodnikov umaknili iz Državnega zbora, predvsem pa pričakuje tudi razpravo o bodoči vlogi sodstva oziroma o njegovem položaju. Kajti, kot je dodala, država mora zagotoviti pogoje za učinkovito in pravično pravosodje, ko bodo skupno s sodstvom predstavljali nov Zakon o sodiščih in Zakon o sodniških službi, skupaj s tožilstvom pa Zakon o državnem tožilstvu.

Predsednik Vrhovnega sodišča mag. Damijan Florjančič se je v izjavi uvodoma zahvalil predsedniku Državnega zbora, da je sprejel pobudo za organizacijo današnje razprave. Po njegovih besedah gre namreč za eno temeljnih vprašanj naše demokratične ureditve. Pri tem bi se lahko na začetku vprašali, tako mag. Florjančič, ali vsi mi, ki dnevno uporabljamo pojem pravna država, vemo o čem govorimo, ali imamo enake poglede na to vprašanje in kje se razlikujemo. Vendar, tako mag. Florjančič, dokler se kot posamezniki sprašujemo, je ena zadeva, druga zadeva pa nastane takrat, ko se veje oblasti začnejo obnašati na način, da se pod vprašaj postavi podobno razumevanje pravne države. Takrat je treba odreagirati, je dejal mag. Florjančič. Odzvati se mora tista veja oblasti, ki se čuti prizadeta. V zadnjih letih so se po besedah mag. Florjančiča namreč dogajali primeri, ko se je sodna veja oblasti čutila prizadeto. Ne prizadeto v nekem osebnem smislu, temveč v smislu krnjenja njihove osnovne temeljne pristojnosti, je dejal mag. Florjančič. Nadaljeval je, da sem mu je zato zdelo vredno in prav, da se spregovori o teh vprašanjih in da se da vsakemu, ki želi o tem vprašanju kaj povedati, da priložnost, da se o tem izjasni. Nenazadnje, kot je še dodal, je k temu prispevala tudi iniciativa Evropske komisije, ki jih je, tako mag. Florjančič, spraševala kaj lahko posamezna država članica stori za krepitev načel pravne države. To je namreč po besedah mag. Florjančiča eno nosilnih bodočih dejavnosti in ciljev, ki naj jih doseže tudi Evropska unija. Evropska komisija je pri tem poudarila, da načelo pravne države v Evropski uniji lahko živi in deluje samo takrat, ko je uveljavljeno v posamezni državi članici, je še dejal predsednik Vrhovnega sodišča.

Predsednik Ustavnega sodišča dr. Rajko Knez se je v izjavi zahvalil za organizacijo okrogle mize, saj, kot je dejal, ni veliko priložnosti, ko lahko sodstvo v hramu demokracije pove tisto, kar bi rado povedalo javno, kadar to presega zapisano v sodnih odločbah, sodbah in odločba Ustavnega sodišča. V tridesetih letih novega pravne sistema včasih ne razumemo samih temeljev delovanja pravne države ali načela delitve oblasti, včasih pa se tudi pojavijo vprašanja, ki jih nismo rešili, pa jih moramo, ali pa smo ugotovili, v teh, skoraj treh desetletjih, da jih je treba drugače urediti in se o njih pogovarjamo, je dejal predsednik Ustavnega sodišča. Kot je še med drugim dejal, je govor namenil osvetlitvi sistema t. i. »žarčenja »Ustave na eni strani, nato pa tudi kronični anomaliji, ki jo povzroča neupoštevanje odločb Ustavnega sodišča. To sta dve osrednji dimenziji pravne države, nanju pa je vezal tudi druge vidike. 

Sledila je razprava z naslovom Človekove pravice v sistemu delitve oblasti, tretji del pa je potekal po vzoru javne predstavitve mnenj in predvideva možnost sprotne prijave prispevkov predstavnikov strokovne in drugih zainteresiranih javnosti.

Govor predsednika VSRS mag. Damijana Florjančiča
Prispevek podpredsednika VSRS dr. Miodraga Đorđevića

Več informacij na strani DZ

Kdor ima korist, mora nositi tudi bremena. Jurist Pavel.
Qui habet commoda, ferre debet onera.