zapri pomoč

pomoč

Za pomoč pri uporabi spletnih strani sodstva se obrnite na:

pomembno

zapri pomembno

  • Zemljiška knjiga

  • COVL - izvršba

  • Izračun zamudnih obresti

  • Obravnave

  • Sodna praksa

obvestila o piškotkih

Naša spletna stran uporablja tehnologijo piškotkov (cookies). Piškotki omogočajo uporabo naprednih, uporabniku prikrojenih možnosti. Omogočajo nam tudi spremljanje statistik obiska, s čimer pridobivamo prepotrebne podatke za nenehno izboljševanje strani. Če zapisa piškotkov ne boste dovolili, boste prikrajšani za možnosti, kakršni sta ogled video posnetkov in komentiranje objav prek družbenih omrežij.

Več informacij o piškotkih na sodisce.si


sprejmi piškotke | zavrni piškotke

vsebine po meri

zapri sistemska obvestila

Izberi rubriko

Skupine uporabnikov

Izberite skupino, ki najbolj ustreza vašemu profilu, oziroma obkljukajte tiste rubrike, katere želite spremljati.

Orodje "Vsebine po meri" vam omogoča, da na vstopni strani spremljate le tiste vsebine, ki vas zanimajo. Posamezne rubrike, ki jih boste izbrali, vas bodo na strani pričakale vsakič, ko jo boste obiskali. Osebne nastavitve lahko s klikom na gumb "vsebina po meri" v orodni vrstici kadarkoli spremenite.

Nekatere rubrike bodo prikazane le v primeru, če je vsebina smiselna za prikaz na posameznem sodišču. Na primer: rubrika Zemljiška knjiga bo vidna le na vstopnih straneh okrajnih sodišč ...

Na Brdu pri Kranju obeležili 25 let delovnega in socialnega sodstva

datum: 13.05.2019
vir: Višje delovno in socialno sodišče

Danes na Brdu pri Kranju poteka Akademija ob 25 letnici delovnega in socialnega sodstva, na kateri bodo po uvodnih nagovorih dogodek obeležili tudi z okroglo mizo na temo razvoja specialnega delovnega in socialnega sodstva od njegovih začetkov do danes.

Posnetek dogodka (13. maj 2019 ob 10. uri):

"Zahtevana stran vsebuje elemente, ki za delovanje potrebujejo uporabnikovo soglasje za shranjevanje piškotkov."
sprejmi piškotke

 

Dolgoletne izkušnje z reševanjem delovnih in socialnih sporov pred specializiranimi sodišči so vplivale tudi na spreminjanje in izboljševanje zakonodajne ureditve na tem področju. V 25 letih obstoja so sodišča vseh treh stopenj rešila veliko sporov, število prejetih zadev pa niha glede na družbene razmere in zakonodajne spremembe.

Specializirana sodišča se s tem pravnim področjem ukvarjajo že od leta 1974, ko so začela delovati takratna sodišča združenega dela. Nova ureditev pred četrt stoletja pa je prinesla tudi novo ureditev položaja, pristojnosti in organiziranosti delovnih in socialnih sodišč, in sicer pod enotno sodno oblastjo ter v sistemu tristopenjskega sojenja. Dolgoletne izkušnje z reševanjem delovnih in socialnih sporov pred specializiranimi sodišči so vplivale tudi na spreminjanje in izboljševanje zakonodajne ureditve na tem področju.

Delovna in socialna razmerja so zelo pomembna za življenje vsakega posameznika in zato, kot je povedala predsednica Višjega delovnega in socialnega sodišča mag. Biserka Kogej Dmitrovič, gre pri zagotavljanju sodnega varstva delovnih in socialnih pravic pred specializiranimi sodišči za pridobitev, ki jo je vsekakor potrebno ohraniti. 

V 25 letih obstoja so delovna in socialna sodišča vseh treh stopenj rešila veliko število sporov. V zadnjem času so pogosti spori t.im. prekarnih delavcev, ki uveljavljajo svoje pravice iz delovnega razmerja. Gre za delavce, ki dela ne opravljajo v delovnem razmerju na podlagi sklenjene pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas, ampak na podlagi študentskih napotnic, kot samozaposleni, na podlagi kakšnih pogodb kot na primer avtorska in podjemna pogodba idr. Tako je bilo že leta 2007 odločeno, da ob predpostavki, da so bili podani vsi elementi delovnega razmerja, status študenta ni ovira za priznanje delovnega razmerja. Enako velja, če gre za delavca, ki opravlja delo kot samostojen podjetnik. Med atipične oblike dela sodi tudi agencijsko delo. Tovrstna oblika dela v sodni praksi odpira številna vprašanja, zlasti v primeru nesreč pri delu napotenega delavca pri uporabniku, dopustnosti sklepanja pogodb o zaposlitvi za določen čas in druga. 

Odločano je bilo tudi o vprašanju veriženja s pogodbami o zaposlitvi, ki mimo zakonskih razlogov ni dopustno. V številnih sporih je bilo ugotovljeno, da je bil formalno naveden zakonski razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas fiktiven. Tovrstni spori zaradi transformacije delovnega razmerja v delovno razmerje za nedoločen čas so pogosti ne le v zasebnem, ampak tudi v javnem sektorju. 

V zadnjih letih se povečuje število vloženih tožb zaradi trpinčenja na delovnem mestu (mobinga). Pogostejši so spori, ko delavci v postopku, v katerem se presoja zakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi, zatrjujejo, da so bili žrtev trpinčenja na delovnem mestu in da je podana odpoved samo eno od ravnanj v tem okviru, ali pa od delodajalca iz tega naslova terjajo odškodnino. Po ustaljeni sodni praksi posamezen dogodek oziroma ravnanje po definiciji ne more predstavljati trpinčenja, pač pa to lahko predstavlja le več ponavljajočih se ali sistematičnih ravnanj skupaj.

Pri socialnih sporih, ki so prav tako zelo pogosti, se obravnava veliko področij, med drugim tudi pravice do in iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Tu prevladujejo spori glede starostne pokojnine, ko zavarovanci uveljavljajo priznanje pravice, ali pa je sporna odmera pokojnine. Pogosti so tudi spori v zvezi s priznanjem bolniškega staleža, višino denarnih nadomestil med začasno nezmožnostjo za delo, zdravljenjem v tujini in drugi. Socialni spori so tudi spori iz zavarovanja za primer brezposelnosti. V zadnjem obdobju pa se je povečalo tudi število sporov zaradi uveljavljanja socialnih prejemkov.

 

25 letnica delovnega in socialnega sodstva (zapis PDF)

Varneje se je motiti pri popuščanju kot pri kaznovanju.
Tutius est errare acquietando quam puniendo.