Sporočilo za javnost

Na podlagi Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) je okrajno sodišče na predlog upnice odločilo, da se izvršba pravnomočne sodne odločbe opravi s posredno izročitvijo t.j s postavitvijo roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti in v primeru neizpolnitve z izrekanjem denarnih kazni zoper osebo, na katero se nanaša sklep o izvršbi (238.d člen ZIZ-a).

ZIZ določa, da lahko sodišče v primeru, če izvršba na takšen način ni uspešna, v posebej utemeljenih primerih pa takoj, odloči, da se izvršba opravi tako, da se otroka odvzame osebi, pri kateri je otrok v času opravljanja izvršbe, ter ga izroči osebi, kateri je otrok zaupan v vzgojo in varstvo. Izvršbo opravi izvršitelj ob navzočnosti strokovno usposobljenega delavca, ki ga določi sodišče, glede na okoliščine primera pa lahko pri opravi izvršbe zahteva tudi pomoč policije (238.e člen ZIZ).

Dolžnik kljub izrečenim denarnim kaznim vse do danes ni upošteval pravnomočne sodbe okrožnega sodišča, zato je okrajno sodišče odločilo, da se izvršba opravi z neposredno izročitvijo (4. odst. 238.b in 238.e člen ZIZ-a). Izvršba se je opravila pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi, saj pritožba in ugovor zoper sklepe izdane na podlagi ZIZ-a ne zadržita izvršitve (9. člen ZIZ-a), razen kolikor zakon drugače določa, v tem primeru zakon ne določa drugače in se je izvršba lahko izvedla pred pravnomočnostjo, torej pred potekom roka za pritožbo. 

Okrajno sodišče ne izvaja neposredno dejanj izvršbe, ker je oprava izvršbe z neposredno izročitvijo v pristojnosti izvršiteljev (7. in 238.e člen ZIZ-a). Izvršitelj opravlja izvršbo v okviru pristojnosti določenih v ZIZ-u . Sklep o opravi izvršbe učinkuje zoper vsakogar, pri katerem se otrok nahaja v času izvršbe.

CSD Ravne je na Okrajno sodišče v Slovenj Gradcu vložil predlog za izdajo začasne odredbe o prepovedi objavljanja osebnih podatkov v medijih ali kakršnih koli podatkov, po katerih bi bila prepoznana identiteta mladoletnega otroka in sicer na podlagi Zakona o preprečevanju nasilja (19. in 20. člen), ki jo je okrajno sodišče odstopilo v pristojno odločanje na Okrožno sodišče v Slovenj Gradcu.

Okrajno sodišče poudarja, da so starši ali otrokov skrbnik, rejnik, posvojitelj dolžni v okviru izvajanja skrbi za otroka tega varovati pred izpostavljanjem javnosti. Zlasti pa o žrtvah ali povzročiteljih nasilja ne smejo biti javnosti posredovani podatki, na podlagi katerih bi bilo mogoče prepoznati žrtev ali njeno družino (9. člen Zakona o preprečevanju nasilja).

Okrajno sodišče je pri odločanju predvsem upoštevalo otrokovo korist kot temeljno kategorijo, ki bistveno pogojuje opredelitev in razumevanje otrokovih pravic v vseh postopkih, k čemur sodišče zavezuje tudi Ustava Republike Slovenije kot tudi mednarodna konvencija Združenih narodov o otrokovih pravicah.

mag. Petra Čas
Okrajno sodišče v Slovenj Gradcu