Raziskava 2015
ZADOVOLJSTVO JAVNOSTI Z DELOVANJEM SLOVENSKIH SODIŠČ 2015
(datoteka PDF)
Vrhovno sodišče Republike Slovenije se zaveda pomena zaupanja javnosti v delovanje sodišč. Zagotavljanje kakovostne storitve za stranke sodnih postopkov je poleg neodvisnosti in nepristranskosti, odgovornosti, integritete in poštenosti ter sojenja v optimalnem in predvidljivem času ena temeljnih vrednot sodstva.
Dozorelo je spoznanje, da je treba vodstvom sodišč in ostalim pristojnim institucijam ter državljanom nuditi natančne in jasne informacije o delovanju sodišč. Sodstvo je odločeno krepiti odnose s splošno in strokovno javnostjo, zaposlene pa vzpodbujati v njihovem strokovnem in poklicnem razvoju, jim nuditi najboljše možne pogoje za delo ter krepiti občutek skupne pripadnosti in ponosa na delo v sodstvu.
Služba za razvoj sodne uprave na Vrhovnem sodišču Republike Slovenije je z namenom udejanjanja teh ciljev drugič pripravila obsežno raziskavo o zadovoljstvu z delovanjem sodišč. Vprašalniki, sestavljeni na podlagi mednarodnih izkušenj in priporočil Evropske komisije za učinkovitost pravosodja pri Svetu Evrope (CEPEJ), so bili namenjeni splošni javnosti, strokovni javnosti (odvetnikom, državnim pravobranilcem in državnim tožilcem), uporabnikom sodišč in zaposlenim. Zbiranje podatkov in analiza rezultatov je bila prepuščena zunanjemu izvajalcu, Fakulteti za uporabne družbene študije v Novi Gorici.
Rezultati izvedene raziskave so v določenih pogledih vzpodbudni, vendar ni prostora za pretirano zadovoljstvo. Zaupanje javnosti v sodstvo je namreč nizko, prenizko. Splošna javnost zaupanje v sodstvo ocenjuje izjemno nizko, zaupanje pa se je glede na leto 2013 še znižalo. Od državnih institucij sta bili manjšega zaupanja deležni le še vlada in parlament. Nasprotno uporabniki sodišč ter strokovna javnost izražajo večje zaupanje v sodišča, ki se je v preteklih dveh letih še povečalo.
Podobno je zadovoljstvo s sodniki med splošno javnostjo nižje kot v letu 2013, uporabniki in strokovna javnost pa so sodnike ocenili relativno dobro in bolje kot pred dvema letoma. Splošna javnost sicer najbolje ocenjuje strokovnost sodnikov, uporabniki in strokovna javnost pa razumljivost ter neodvisnost sodnikov. Najnižje, a še vedno visoko, uporabniki ocenjujejo možnost, da med obravnavo izrazijo svoje mnenje. Strokovna javnost je najbolj kritična do dostopnosti sodnikov, pri čemer so najmanj zadovoljni odvetniki. Med uporabniki in strokovno javnostjo je zaznati tudi izboljšanje zadovoljstva s sodnim osebjem, predvsem odnosom in strokovnostjo. Čez 60 odstotkov splošne javnosti se strinja, da so postopki na sodiščih pravični, čez 70 odstotkov pa, da je odnos sodnikov spoštljiv.
Ocene zadovoljstva uporabnikov z delovanjem sodišč so se na splošno zvišale. Na sodišču se počutijo varne, visoko so ocenjeni tudi jasnost pozivov in obrazcev, dostopnost različnih informacij in urejenost prostorov, nekoliko nižja pa je ocena stroškov sodnih postopkov. Tudi ocene strokovne javnosti so se na splošno zvišale. Kar 55 odstotkov predstavnikov strokovne javnosti meni, da se je delovanje sodišč v zadnjih petih letih izboljšalo, le 15 odstotkov pa, da se je poslabšalo. Strokovna javnost je najbolj zadovoljna z dostopnostjo informacij in točnostjo obravnav, manj pa so zadovoljni z ivzvrševanjem sodnih odločb, pogoji za sestanek s strankami, snemanjem obravnav ter rabo procesnih institutov za sankcioniranje udeležencev v postopkih. Elektronsko poslovanje, spletne strani sodišč in objavljene informacije, objava sodne prakse in spletni portali za elektronsko poslovanje so bili ocenjeni relativno dobro. Veseli občutno izboljšanje zadovoljstva pri spletnih portalih, ki dokazuje odzivnost sodstva na potrebe uporabnikov.
Tudi z vidika hitrosti reševanja zadev je najbolj kritična splošna javnost. Najmanj se vprašani strinjajo s trditvijo, da reševanje zadev poteka brez nepotrebnega odlašanja, pri čemer pa se je ocena glede na leto 2013 povišala. Tako zadovoljstvo uporabnikov sodišč kot zadovoljstvo strokovne javnosti s hitrostjo reševanja zadev se je v zadnjih dveh letih izboljšalo, a še vedno ostaja relativno nizko.
Splošna javnost, uporabniki in strokovna javnost so kot predloge za izboljšanje delovanja sodstva predlagali pospešitev postopkov in reševanja zadev, reorganizacijo dela in informatizacijo poslovanja, potrebo po spremembah predpisov oziroma postopkov ter spremembe, ki se nanašajo na sodnike (strokovna izobraževanja, večja neodvisnost in nepristranskost ter večja odgovornost).
Zadovoljstvo zaposlenih na sodiščih je relativno visoko, prav tako ponos na delo. Zaposleni imajo občutek, da si prizadevajo za doseganje ciljev, da poznajo vrednote sodišč ter zaupajo v svoje znanje. Dobro so bili ocenjeni razumljivost, pravočasnost ter pretok informacij. Visoke povprečne ocene so dobile tudi delovne razmere na sodišču, prenos znanja, možnosti izobraževanja ter medsebojni odnosi in odnosi z nadrejenim. Nižje so bile ocenjene možnosti za napredovanje, enakomernost razporeditev delovnih nalog ter vključenost v definiranje ciljev.
Kljub pomembnim premikom na bolje je še veliko prostora za izboljšave pri poteku postopkov, predvsem z vidika kakovosti ter sojenja v optimalnem in predvidljivem času. Tem ciljem se poskušamo približati tudi z vsakoletnim določanjem prioritetnih nalog sodstva. Pregled prioritet v zadnjih letih, podatki o poslovanju sodišč ter tudi rezultati te raziskave kažejo, da, čeprav na videz z majhnimi koraki, stopamo po pravi poti.
Ob objavi rezultatov druge obsežne raziskave o zadovoljstvu z delovanjem slovenskih sodišč (podrobne rezultate za vsako izmed navedenih javnosti si lahko ogledate na spletnih straneh sodstva) se zahvaljujem sodelavcem in zunanjim strokovnjakom, ki so sodelovali pri njenem nastanku in izvedbi, ter predstavnikom strokovne javnosti in zaposlenim v sodstvu za njihovo pomoč in sodelovanje v raziskavi. Raziskavo bomo ponavljali, tako da bomo lahko sproti ugotavljali zadovoljstvo javnosti z delovanjem sodišč in na podlagi pridobljenih informacij sprejemali ukrepe za izboljšanje stanja v sodstvu.
Svoje delovanje lahko izboljšujemo predvsem s strokovnim in predanim delom. S takim pristopom bomo dosegli tudi večje zadovoljstvo različnih deležnikov s sodstvom, kar bo pomembno prispevalo k trajnemu dvigovanju ugleda sodstva v javnosti.
Branko Masleša
Predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije
SPLOŠNA JAVNOST
(datoteka PDF)
Metodologija: V telefonski javnomnenjski raziskavi v novembru 2015 je anketo v celoti izpolnilo 752 anketiranih posameznikov iz celotne Slovenije izmed 10.922 klicanih mobilnih in stacionarnih telefonskih številk.
Analizirane vsebine:
- Zaupanje v institucije
- Dejavniki zaupanja ljudi v sodstvo
- Delovanje sodnikov
- Delovanje sodišč
- Delovanje sodišč v prihodnje in izkušnje posameznikov na sodiščih
STROKOVNA JAVNOST
(datoteka PDF)
Metodologija: Spletno anketo so v novembru 2015 izpolnjevali državni pravobranilci in pomočniki državnih pravobranilcev, državni tožilci in odvetniki. Povezava do spletnega vprašalnika je bila poslana na e-poštne naslove 1.506 odvetnikov, 219 državnih tožilcev ter 50 državnih pravobranilcev in pomočnikov. Odzivnost strokovne javnosti je bila boljša kot v prvi izvedbi, a še vedno relativno nizka, saj je anketo v celoti izpolnilo 14 odstotkov ciljne populacije.
Analizirane vsebine:
- Percepcije o slovenskih sodiščih
- Pretok informacij
- Lastnosti sodišč
- Delovanje sodnikov
- Delovanje sodnega osebja in
- Postopek
- Obravnave
UPORABNIKI
(datoteka PDF)
Metodologija: Na slovenskih sodiščih je v novembru 2015 potekala anketa med uporabniki oziroma naključnimi obiskovalci sodišč o njihovem zadovoljstvu z delovanjem slovenskega sodstva. Sodno osebje je uporabnike poprosilo za izpolnjevanje ankete ob njihovih obiskih zaradi opravkov na sodišču, vprašalnike pa so izpolnjevali samostojno in jih anonimno oddali v pripravljene nabiralnike. Uporabniki slovenskih sodišč so izpolnili 1.514 od 4.000 razdeljenih anketnih vprašalnikov.
Analizirane vsebine:
- Splošno o sodstvu
- Dostop do informacij
- Dostop do sodišča in notranjost sodne zgradbe
- Delovanje sodišča
- Sodniki in postopek
ZAPOSLENI
(datoteka PDF)
Metodologija: V novembru 2015 je potekala raziskava o zadovoljstvu na delovnem mestu med sodniki in zaposlenimi na slovenskih sodiščih. Anketo je na svoje službene e-poštne naslove prejelo vseh 4.089 sodnikov in zaposlenih. Vprašalnik je v celoti izpolnilo 1.426 zaposlenih, kar predstavlja 35 odstotno stopnjo odgovorov.
Analizirane vsebine:
- Pretok informacij
- Delovno mesto
- Zadovoljstvo na delovnem mestu
- Merila kakovosti
- Medosebni odnosi
- Možnosti napredovanja in nagrajevanja
- Odnosi z nadrejenimi
- Delovne obveznosti
- Cilji in vrednote sodišča
- Opremljenost z znanjem in prenos znanj
- Delitev odgovornosti
- Razvoj kariere