Poslovanje sodstva

Poslovanje sodišč v letu 2016

Vir podatkov: Skladišče podatkov Vrhovnega sodišča RS

Merjenje poslovne uspešnosti sodišč je usmerjeno na presojo uspešnosti sodišča kot celotne organizacije in posameznih programov, ne pa na presojo uspešnosti posameznega sodnika.

Presoja poslovne uspešnosti sodišča je osnova za organizacijske spremembe in sredstvo za neprekinjeno izboljšavo poslovanja in programov sodišča.

Čeprav je pomemben del presoje tudi primerjanje uspešnosti poslovanja (benchmarking), pa zgolj na osnovi objavljenih podatkov sodišč ni mogoče rangirati v smislu lestvice najboljših sodišč. Razlogi za dosežene rezultate posameznih sodišč so raznoliki in interpretacija rezultatov zahteva poznavanje in razumevanje vrste dodatnih podatkov.

Obvladovanje pripada

V zadnjih letih beležimo upadanje pripada zadev. V letu 2016 so vsa sodišča skupaj tako prejela v reševanje nekaj več kot 906.000 zadev (4% manj kot v letu poprej), od tega dobrih 132.000 pomembnejših (8% manj kot v letu 2015). Tudi obseg rešenih je bil nekoliko nižji kot v lanskem letu (v primeru vseh zadev za 6 %, v primeru pomembnejših za 10 %). Nerešenih je konec lanskega decembra ostalo 183.000 zadev (86.000 pomembnejših), kar je 19 % oz. 3 % manj v primerjavi s koncem leta 2015. 

Pričakovani čas rešitve vseh zadev je v letu 2016 znašal 2,3 meseca in se je glede na prejšnje leto skrajšal za 0,4 meseca. Ta podatek se sicer nanaša na vse zadeve, kar pomeni, da so vanj vključene tudi zadeve, ki se že po svoji naravi rešujejo v relativno kratkih rokih. Pričakovani čas rešitve pomembnejših zadev se je sicer nekoliko podaljšal, na 7,7 meseca.

Kazalnik reševanja pripada je tudi v letu 2016 presegel 100 odstotkov, kar pomeni, da so sodišča rešila več zadev, kot so jih v reševanje prejela; znašal je 105 % za vse prejete zadeve oziroma 102 % za pomembnejše.

Gibanje zadev na sodiščih in pričakovani časi rešitve pomembnejših zadev

Gibanje izvršilnih zadev (I, In) na sodiščih in pričakovani časi rešitve zadev

Starostna struktura rešenih in nerešenih zadev

Temeljno pravilo upravljanja s sodnimi postopki je sojenje po času pripada zadeve na sodišče. Pri tem je pomembna perspektiva stranke v postopku, ki starost svoje zadeve razume in šteje glede na datum 'prvega' vpisa na sodišču, torej glede na njeno dejansko starost od trenutka prvega začetka sodnega postopka. Cilj spremljanja reševanja starejših nerešenih zadev je hitrejše reševanje starejših zadev, spremljanje vrstnega reda reševanja zadev ter preprečevanje in odkrivanje posameznih 'ekscesnih' primerov. 

Največje znižanje nerešenih zadev v primerjavi z decembrom 2015 je bilo zabeleženo v skupini zadev starih od enega do treh let (za 30 %) in med zadevami starimi od pet do deset let (za 26 %). Med nerešenimi zadevami največji delež odpade na zadeve, ki ne sodijo med pomembnejše, saj gre v 45 % vseh nerešenih zadev za postopke izvršbe, pri katerih pa trajanje postopka oziroma zastoji v postopkih niso vedno pod vplivom sodišča. 

V skupini pomembnejših zadev se je v letu 2016 najbolj zmanjšalo število zadev mlajših od enega leta (za 6 %) in najstarejših zadev - starejših od 10 let ter starih od enega do treh let (za 1 %).

Kazalniki reševanja pomembnejših zadev:

• Na Višjem delovnem in socialnem sodišču se je število nerešenih zadev v letu 2016 znižalo za 20 %; v starostnem razredu od enega do treh let za četrtino ter v razredu od treh do pet let za 22 odstotkov.
• V skupini delovnih in socialnega sodišča je bilo zabeleženo znižanje števila nerešenih zadev za 18 %; v največji meri v skupini zadev starih od enega do treh let (za 48 %). 
• Število nerešenih pomembnejših zadev na okrožnih sodiščih se je primerjavi s koncem leta 2015 znižalo za 4 %; najbolj med zadevami mlajšimi od enega leta (za 13 %) ter starimi do treh od pet let (za 10 odstotkov).

Povprečna starost nerešenih pomembnejših zadev se je v letu 2016 nekoliko povišala; z 12,9 meseca ob zaključku leta 2015 na 13,4 meseca ob zaključku 2016 (oziroma s 17,5 meseca na 18 mesecev, upoštevaje datum prvega vpisa zadeve na sodišču).

Starostna struktura rešenih in nerešenih pomembnejših zadev

Starostna struktura rešenih in nerešenih izvršilnih zadev

Trajanje sodnih postopkov

Z vrstnim redom reševanja zadev je tesno povezano tudi časovno spremljanje posameznih faz sodnega postopka in pospešitev poslovnega procesa. Poslovni proces mora potekati zdržema in brez zastojev. Cilj spremljanja poslovnega procesa je zagotoviti sojenje v optimalnem in predvidljivem času. Iz razpoložljivih podatkov izhaja, da je mogoče z uvedbo triaž in dodatnih filtrov določene vrste podprocesov izvrševanja procesnih dejanj v zgodnjih fazah, še na nivoju vpisnika, prestreči in (vsaj začasno) izločiti iz sodnikovega procesa odločanja ter jih prepustiti nižjim ravnem poslovanja (strokovni sodelavci, sodniški pomočniki ali celo administrativno tehnično osebje). V ta namen je pripravljeno posebno poročilo, s katerim se preverjajo spremembe v času reševanja zadev.

• Povprečni čas rešitve pomembnejših zadev na okrajnih sodiščih v letu 2016 je znašal 7,1 meseca. Najdlje so sodni postopki trajali na Okrajnem sodišču v Ljubljani, kjer je povprečni čas rešitve zadev dosegel 10,3 meseca, medtem ko so bile razmere najugodnejše na okrajnih sodiščih novomeškega in slovenjgraškega sodnega okrožja, kjer so bile pomembnejše zadeve v povprečju rešene prej kot v petih mesecih. Rešitev pravdnih zadev je na okrajnih sodiščih v povprečju trajala 11,2 meseca, nepravdnih pa 14,5 meseca. Če upoštevamo tudi izvršilne zadeve in zadeve nepremičninske izvršbe, pa najdaljše čase reševanja zadev (v povprečju več kot dve leti) še vedno beležijo okrajna sodišča mariborskega in ptujskega sodnega okrožja. 
• Povprečni čas rešitve pomembnejših zadev na okrožnih sodiščih ostaja na ravni enega leta. Na Okrožnem sodišču v Kopru je bil v preteklem letu zabeležen najdaljši povprečni čas rešitve zadev (14,2 meseca), saj se  je to sodišče v največji meri posvetilo reševanju pomembnejših zadev, starejših od treh let. Najkrajši povprečni čas rešitve pomembnejših zadev sta zabeležili okrožni sodišči iz Murske Sobote in s Ptuja in (8,9 oziroma 9,3 meseca). Rešitev nepravdnih zadev na okrožnih sodiščih je v povprečju trajala manj kot tri mesece, medtem ko je bilo za rešitev kazenske zadeve v povprečju potrebnih 13 mesecev.
• Povprečno trajanje sodnih postopkov pred delovnimi sodišči je znašalo 14,6 meseca; med rešenimi zadevami v opazovanem obdobju je bila polovica starejša od enega leta, več kot desetina pa starejših od treh let. Povprečni čas rešitve socialnih sporov je znašal 11 mesecev. 
• Višja sodišča splošne pristojnosti so pritožbo v vseh vrstah zadev rešila v povprečju v 2,3 meseca, Višje delovno in socialno sodišče prej kot v petih, Upravno sodišče pa v sedmih mesecih.

Trajanje sodnih postopkov po vrstah sodišč

Povprečni dejanski čas reševanja zadev na Vrhovnem sodišču

Povprečni dejanski čas reševanja zadev na višjih sodiščih

Povprečni dejanski čas reševanja pomembnejših zadev na okrožnih sodiščih

Povprečni dejanski čas reševanja pomembnih in izvršilnih  zadev na okrajnih sodiščih

Povprečni dejanski čas reševanja zadev na Upravnem sodišču

Povprečni dejanski čas reševanja zadev na Višjem delovnem in socialnem sodišču ter delovnih in socialnem sodišču

Zaposleni na sodiščih 

Na dan 31.12.2015 je bilo zasedenih 912 sodniških mest (v letu 2007 še 1.095) in 3.177 mest sodnega osebja. Konec leta 2016 se je število sodniških delovnih mest znižalo na 900, število delovnih mest sodnega osebja pa povečalo na 3.201.

Zaposleni - zasedena delovna mesta in dejanska prisotnost 

Datum: 17.2.2017

Metodološka navodila 
(14. november 2013)