Poslovanje sodstva

Poslovanje sodišč v obdobju 1.4.2016 - 31.3.2017

Vir podatkov: Skladišče podatkov Vrhovnega sodišča RS

Merjenje poslovne uspešnosti sodišč je usmerjeno na presojo uspešnosti sodišča kot celotne organizacije in posameznih programov, ne pa na presojo uspešnosti posameznega sodnika.

Presoja poslovne uspešnosti sodišča je osnova za organizacijske spremembe in sredstvo za neprekinjeno izboljšavo poslovanja in programov sodišča.

Čeprav je pomemben del presoje tudi primerjanje uspešnosti poslovanja (benchmarking), pa zgolj na osnovi objavljenih podatkov sodišč ni mogoče rangirati v smislu lestvice najboljših sodišč. Razlogi za dosežene rezultate posameznih sodišč so raznoliki in interpretacija rezultatov zahteva poznavanje in razumevanje vrste dodatnih podatkov.

Obvladovanje pripada

V obravnavanem obdobju so vsa sodišča skupaj prejela v reševanje nekaj več kot 904.000 zadev, od tega 135.000 pomembnejših. Rešenih je bilo 936.000 vseh zadev oziroma nekaj manj kot 136.000 pomembnejših. Nerešenih je konec letošnjega marca ostalo 170.000 zadev (86.000 pomembnejših). V prvih treh mesecih letošnjega leta se je, v primerjavi z enakim lanskim obdobjem, povečal obseg prejetih pomembnejših zadev; za 9%, medtem ko je bil pripad vseh zadev nižji za 1%. V prvem trimesečju letos sodišča niso obvladala pripada pomembnejših zadev, zato se je število nerešenih zadev v primerjavi z decembrom 2016 nekoliko povečalo (za 0,3%), število vseh nerešenih pa znižalo za 7 odstotkov.

Pričakovani čas rešitve vseh zadev v obdobju april 2016 – marec 2017 je znašal 2,2 meseca in se glede na leto 2016 ni bistveno spremenil. Ta podatek se sicer nanaša na vse zadeve, kar pomeni, da so vanj vključene tudi zadeve, ki se že po svoji naravi rešujejo v relativno kratkih rokih. Pričakovani čas rešitve pomembnejših zadev se je ustalil; znašal je 7,7 meseca.

Kazalnik reševanja pripada v obdobju od 1.4.2016 do 31.3.2017 je presegel 100 %, kar pomeni, da so sodišča rešila več zadev, kot so jih v reševanje prejela; znašal je 104 % za vse prejete zadeve, oziroma 100 % za pomembnejše.

Gibanje zadev na sodiščih in pričakovani časi rešitve pomembnejših zadev

Gibanje izvršilnih zadev (I, In) na sodiščih in pričakovani časi rešitve zadev

Starostna struktura rešenih in nerešenih zadev

Temeljno pravilo upravljanja s sodnimi postopki je sojenje po času pripada zadeve na sodišče. Pri tem je pomembna perspektiva stranke v postopku, ki starost svoje zadeve razume in šteje glede na datum 'prvega' vpisa na sodišču, torej glede na njeno dejansko starost od trenutka prvega začetka sodnega postopka. Cilj spremljanja reševanja starejših nerešenih zadev je hitrejše reševanje starejših zadev, spremljanje vrstnega reda reševanja zadev ter preprečevanje in odkrivanje posameznih 'ekscesnih' primerov. 

Največje znižanje nerešenih zadev v primerjavi z decembrom 2016 je bilo zabeleženo v skupini najstarejših zadev (za 13 %) in med zadevami starimi od enega do treh let (za 9 %). Med nerešenimi zadevami največji delež odpade na zadeve, ki ne sodijo med pomembnejše, saj gre v 41 % vseh nerešenih zadev za postopke izvršbe, pri katerih pa trajanje postopka oziroma zastoji v postopkih niso vedno pod vplivom sodišča. 

V skupini pomembnejših zadev se je v prvih treh mesecih letošnjega leta najbolj zmanjšalo število zadev starih od enega do treh let (za 2 %).

Kazalniki reševanja pomembnejših zadev:

• Na Višjem delovnem in socialnem sodišču se je število nerešenih zadev v obdobju januar-marec 2017 znižalo za 17 %; v starostnem razredu od pet do deset let za 35% ter v starosti do enega leta za četrtino.
• V skupini višjih sodišč je bilo zabeleženo znižanje števila nerešenih zadev za 5 %; v največji meri v skupini zadev starih od enega do treh let (za 10 %).
• Število nerešenih pomembnejših zadev na okrožnih sodiščih se je primerjavi s koncem leta 2016 znižalo za 2 %; najbolj med zadevami mlajšimi od enega leta (za 5 %) ter najstarejšimi zadevami (za 4 %).

Povprečna starost nerešenih pomembnejših zadev se v prvih treh mesecih letošnjega leta ni bistveno spremenila; s 13,2 meseca ob zaključku leta 2016 se je znižala na 13 mesecev konec marca 2017 (oziroma s 17,8 meseca na 17,6 meseca, upoštevaje datum prvega vpisa zadeve na sodišču).

Starostna struktura rešenih in nerešenih pomembnejših zadev

Starostna struktura rešenih in nerešenih izvršilnih zadev

Trajanje sodnih postopkov

Z vrstnim redom reševanja zadev je tesno povezano tudi časovno spremljanje posameznih faz sodnega postopka in pospešitev poslovnega procesa. Poslovni proces mora potekati zdržema in brez zastojev. Cilj spremljanja poslovnega procesa je zagotoviti sojenje v optimalnem in predvidljivem času. Iz razpoložljivih podatkov izhaja, da je mogoče z uvedbo triaž in dodatnih filtrov določene vrste podprocesov izvrševanja procesnih dejanj v zgodnjih fazah, še na nivoju vpisnika, prestreči in (vsaj začasno) izločiti iz sodnikovega procesa odločanja ter jih prepustiti nižjim ravnem poslovanja (strokovni sodelavci, sodniški pomočniki ali celo administrativno tehnično osebje). V ta namen je pripravljeno posebno poročilo, s katerim se preverjajo spremembe v času reševanja zadev.

• Povprečni čas rešitve pomembnejših zadev na okrajnih sodiščih v obdobju 1.4.2016 – 31.3.2017 je znašal 6,8 meseca. Najdlje so sodni postopki trajali na Okrajnem sodišču v Ljubljani, kjer je povprečni čas rešitve zadev dosegel 10,3 meseca, medtem ko so bile razmere najugodnejše na okrajnih sodiščih novomeškega in slovenjgraškega sodnega okrožja, kjer so bile pomembnejše zadeve v povprečju rešene v štirih mesecih in pol. Rešitev pravdnih zadev je na okrajnih sodiščih v povprečju trajala 11,3 meseca, nepravdnih pa 14,8 meseca. Če upoštevamo tudi izvršilne zadeve in zadeve nepremičninske izvršbe, pa najdaljše čase reševanja zadev (v povprečju več kot dve leti) še vedno beležijo okrajna sodišča mariborskega in ptujskega sodnega okrožja.
• Povprečni čas rešitve pomembnejših zadev na okrožnih sodiščih je znašal 12,4 meseca. Na Okrožnem sodišču v Kopru je bil v zadnjih dvanajstih mesecih zabeležen najdaljši povprečni čas rešitve zadev (14 mesecev). To sodišče se je v največji meri posvetilo reševanju pomembnejših zadev, starejših od treh let. Najkrajši povprečni čas rešitve pomembnejših zadev sta zabeležili okrožni sodišči iz Murske Sobote in s Ptuja in (9,3 oziroma 9,6 meseca). Rešitev nepravdnih zadev na okrožnih sodiščih je v povprečju trajala manj kot tri mesece, medtem ko je bilo za rešitev kazenske zadeve v povprečju potrebnih 13 mesecev in pol.
• Povprečno trajanje sodnih postopkov pred delovnimi sodišči je znašalo 16,4 meseca; med rešenimi zadevami v opazovanem obdobju jih je bila več kot polovica starejših od enega leta, petina pa starejših od treh let. Povprečni čas rešitve socialnih sporov je znašal 10 mesecev.
• Višja sodišča splošne pristojnosti so pritožbo v vseh vrstah zadev rešila v povprečju v 2,3 meseca, Višje delovno in socialno sodišče v povprečju v petih, Upravno sodišče pa v sedmih mesecih.

Trajanje sodnih postopkov po vrstah sodišč

Povprečni dejanski čas reševanja zadev na Vrhovnem sodišču

Povprečni dejanski čas reševanja zadev na višjih sodiščih

Povprečni dejanski čas reševanja pomembnejših zadev na okrožnih sodiščih

Povprečni dejanski čas reševanja pomembnih in izvršilnih  zadev na okrajnih sodiščih

Povprečni dejanski čas reševanja zadev na Upravnem sodišču

Povprečni dejanski čas reševanja zadev na Višjem delovnem in socialnem sodišču ter delovnih in socialnem sodišču

Zaposleni na sodiščih 

Na dan 31.12.2015 je bilo zasedenih 912 sodniških mest in 3.177 mest sodnega osebja. Konec leta 2016 se je število sodniških delovnih mest znižalo na 900, število delovnih mest sodnega osebja pa povečalo na 3.201. Ob zaključku letošnjega marca je bilo zasedenih 895 sodniških mest, število mest sodnega osebja pa se je povečalo na 3.206.

Zaposleni - zasedena delovna mesta in dejanska prisotnost 

Datum: 30.5.2017

Metodološka navodila 
(14. november 2013)