informacije javnega značaja

09.02.2009

Katalog informacij javnega značaja za vsa slovenska sodišča.pdf

Javnost sojenja

Ustavna pravica do javnosti sojenja je urejena s sodno postopkovno zakonodajo: Zakon o kazenskem postopku (ZKP, čl. 128), Zakon o pravdnem postopku (ZPP, čl. 150), Zakon o upravnem sporu (ZUS); z Zakonom o zemljiški knjigi, Zakonom o sodnem registru, z Zakonom o sodiščih in Sodnim redom, v nekaterih delih pa tudi z Zakonom o sodnih taksah.

Dostop do informacij javnega značaja

Prosilci lahko dostopajo do dokumentov tudi na podlagi Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ). Določbe ZDIJZ se v praksi nanašajo predvsem na zadeve sodne uprave in se presojajo skladno z določbami ZDIJZ ter zakona, ki ureja splošni upravni postopek.

Slovenska postopkovna zakonodaja od prosilca, ki želi pregledati ali prepisati spis, zahteva izkaz upravičenega interesa (v kazenskih postopkih) oziroma opravičene koristi (v civilnem ter ostalih postopkih)

Ob smiselni uporabi zgoraj navedenih pravnih virov, se za dostop do informacij vezanih na individualno sojenje oziroma sodne postopke uporabljajo določbe postopkovne zakonodaje, Zakona o sodiščih in Sodnega reda, za dostop do javnih knjig področna zakonodaja o zemljiški knjigi oziroma sodnem registru, za dostop do zadev sodne uprave in ostala področja, ki niso urejena z drugo zakonodajo, pa se uporablja Zakon o dostopu do informacij javnega značaja.

Pisna zahteva

Pisna zahteva mora vsebovati navedbo organa, kateremu se pošilja, osebno ime, firmo ali ime pravne osebe, navedbo o morebitnem zastopniku ali pooblaščencu ter naslov prosilca oziroma njegovega zastopnika ali pooblaščenca. V zahtevi morate opredeliti informacijo, s katero se želite seznaniti, pri čemer priporočamo čim natančnejšo opredelitev dokumenta.

Vsak prosilec ima na svojo zahtevo pravico pridobiti od sodišča informacijo javnega značaja tako, da jo pridobi na vpogled, ali da pridobi njen prepis, fotokopijo ali njen elektronski zapis, v kolikor uradna oseba odloči, da dejansko gre za informacijo javnega značaja oziroma da ne spada med katero od zakonskih izjem iz 6. čl. ZDIJZ. Sodišče si pridržuje pravico do posredovanja informacije v obliki po lastni presoji, do vzpostavitve ustreznih sistemov za posredovanje.

Uradna oseba za dostop do IJZ

Postopek z zahtevo za dostop do informacije javnega značaja ali ponovno uporabo v organu vodi in v njem odloča predstojnik ali uradna oseba iz 9. člena tega zakona, v skladu z določbami zakona, ki ureja splošni upravni postopek. Zahteve za informacije, ki se nanašajo na posamezen organ, naslovite na uradno osebo posameznega organa oziroma sodišča.

Uradna oseba po ZDIJZ za Vrhovno sodišče RS je pristojna zgolj za dokumente Vrhovnega sodišča RS ter odločanje o testu javnega interesa.

Prošnje za dostop do dokumentov drugih slovenskih sodišč naslovite na predsednike ali uradne osebe po ZDIJZ za ta posamezna sodišča. Posamezno sodišče objavi ime svoje uradne osebe na predstavitveni strani svojih spletnih strani. V kolikor ime uradne osebe pri posameznem sodišču ni objavljeno, se lahko prošnjo naslovi na predsednika/co tistega sodišča.

V kolikor organ z informacijo, ki je zahtevana, ne razpolaga oziroma je ne zna identificirati na podlagi posredovanih podatkov, in ne ve, kateri drug organ bi z njo utegnil razpolagati, zahtevo zavrne in o tem obvesti prosilca.

V kolikor organ ve, kateri drugi organ razpolaga z informacijo oziroma je pristojen za njeno posredovanje, informacijo posreduje pristojnemu organu in o tem obvesti prosilca.

Če se prosilec v zahtevi sklicuje na prevladujoč javni interes za razkritje v skladu z drugim odstavkom 6. člena ZDIJZ ali če predstojnik ali uradna oseba oceni, da je potrebno uporabiti to določbo, o zadevi na predlog predstojnika odloči uradna oseba po ZDIJZ pri Vrhovnem sodišču RS. Uradna oseba pri Vrhovnem sodišču RS odloči le v obsegu, ki se nanaša na ugotavljanje javnega interesa.

Predsednik posameznega sodišča lahko pooblasti eno ali več oseb za opravljanje funkcije uradne osebe po ZDIJZ, pri čemer določi vsebinsko in časovno omejitev pooblastila za posamezno uradno osebo.

Rok za odločitev

Uradna oseba o zahtevi odloči v največ 20-ih delovnih dneh, zaradi izjemnih okoliščin pa lahko s sklepom ta rok podaljša za dodatnih 30 delovnih dni.

Pravico do pravnega varstva ima le tisti prosilec, ki je zahtevo na uradno osebo podal pisno (priporočamo: priporočeno po pošti). Elektronska pošta se praviloma šteje za neformalno zahtevo, kateri ne gre pravica do pravnega varstva in posledično ob njeni zavrnitvi organu ni potrebno izdati ustrezne odločbe.