zapri pomoč

pomoč

Za pomoč pri uporabi spletnih strani sodstva se obrnite na:

pomembno

zapri pomembno

  • Zemljiška knjiga

  • COVL - izvršba

  • Izračun zamudnih obresti

  • Obravnave

  • Sodna praksa

obvestila o piškotkih

Naša spletna stran uporablja tehnologijo piškotkov (cookies). Piškotki omogočajo uporabo naprednih, uporabniku prikrojenih možnosti. Omogočajo nam tudi spremljanje statistik obiska, s čimer pridobivamo prepotrebne podatke za nenehno izboljševanje strani. Če zapisa piškotkov ne boste dovolili, boste prikrajšani za možnosti, kakršni sta ogled video posnetkov in komentiranje objav prek družbenih omrežij.

Na naših spletnih straneh uporabljamo naslednje vrste piškotkov:
  • Sejni piškotki (sodisce_utf8): služijo za shranjevanje začasnih informacij.
  • Google Analytics (__utma, __utmb, __utmc, __utmz, __utmv):služijo za anonimno zbiranje podatkov in poročanje o uporabi spletišča brez prepoznavanja posameznih obiskovalcev.
  • hideECLI : piškotek beleži, ali se pri dokumentih sodne prakse prikazuje identifikator ECLI.
  • __stid, __uset: te piškotke nastavi vtičnik iz sharethis.com, ki doda možnost uporabe družbenih omrežij.
  • UID, UIDR: te piškotke nastavi vtičnik iz sharethis.com, in so povezani s scorecardresearch.com ki meri število uporabnikov sharethis.com vtičnika.
  • important-automatic, important-stuff-seen: piškotek zabeleži izbiro glede samodejnega prikaza pomembnih sporočil.
  • help-show: piškotek zabeleži izbiro glede samodejnega prikazovanja pomoči.
  • system-messages-seen: piškotek zabeleži izbiro glede samodejnega prikazovanja sistemskim obvestil.
  • YouTube (PREF, VISITOR_INFO1_LIVE, YSC,..): služjo za beleženje stastisike ogledov, za sledenje preferenc uporabnikov in za razvrščanje oglasov povezanih z YouTube posnetki.
  • Google prevodi (PREF): služjo za beleženje, kako se vtičnik uporablja.


sprejmi piškotke | zavrni piškotke

vsebine po meri

zapri sistemska obvestila

Izberi rubriko

Skupine uporabnikov

Izberite skupino, ki najbolj ustreza vašemu profilu, oziroma obkljukajte tiste rubrike, katere želite spremljati.

Orodje "Vsebine po meri" vam omogoča, da na vstopni strani spremljate le tiste vsebine, ki vas zanimajo. Posamezne rubrike, ki jih boste izbrali, vas bodo na strani pričakale vsakič, ko jo boste obiskali. Osebne nastavitve lahko s klikom na gumb "vsebina po meri" v orodni vrstici kadarkoli spremenite.

Nekatere rubrike bodo prikazane le v primeru, če je vsebina smiselna za prikaz na posameznem sodišču. Na primer: rubrika Zemljiška knjiga bo vidna le na vstopnih straneh okrajnih sodišč ...

VS2004512

Odločba:Sodba IV Ips 76/2008
 ECLI:
Odločba 2:VSM PRr 1/2008
Oddelek:Kazenski oddelek
Datum seje senata:21.11.2008
Področje:PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
Institut:zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - zahteva zoper pravnomočno odločbo v sporu o pristojnosti - pristojnost za odločanje o zahtevi za sodno varstvo - krajevna pristojnost sodišč - prehodne določbe
Zveza:ZP-1 člen 60, 60/2, 77, 77/1, 169, 169/1, 171. ZP-1C člen 59, 59/1.ZKP člen 420.
JEDRO:
V postopku o prekršku se lahko vloži zahtevo za varstvo zakonitosti zoper vsako pravnomočno odločbo (tudi pred pravnomočno končanim postopkom o prekršku).

IZREK:
Sklep Višjega sodišča v Mariboru z dne 3.4.2008 se spremeni tako, da se za odločanje o zahtevi za sodno varstvo določi kot pristojno Okrajno sodišče v Mariboru.

OBRAZLOŽITEV:
A.

1. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, Inšpektorat RS za delo, Enota Maribor, je z odločbo o prekršku z dne 10.8.2005 pravno osebo M.d.o.o. in odgovorno osebo M.F. spoznalo za odgovorni prekrška po 12. točki prvega odstavka 229. člena ZDR. Obema je izreklo opomin in povprečnino - pravni osebi v znesku 50.000,00 SIT, odgovorni osebi pa 20.000,00 SIT. Zoper odločbo o prekršku je njun zagovornik vložil zahtevo za sodno varstvo. Okrajno sodišče v Mariboru se je s sklepom z dne 18.10.2006 izreklo za krajevno nepristojno za obravnavo zahteve za sodno varstvo in jo odstopilo Okrajnemu sodišču v Slovenski Bistrici, katero jo je na podlagi sklepa predsednika Višjega sodišča v Mariboru z dne 20.9.2007 preneslo v reševanje Okrajnemu sodišču v Slovenj Gradcu. Okrajna sodnica na Okrajnem sodišču v Slovenj Gradcu je v sklepu z dne 24.1.2008, s katerim je sprožila spor o pristojnosti, opozorila na čas storitve prekrška in na določbo 59. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o prekrških (ZP-1C; Uradni list RS, št. 40/06 in 51/06 - popravek) in predlagala, da Višje sodišče v Mariboru kot pristojno za odločanje o zahtevi za sodno varstvo določi Okrajno sodišče v Mariboru. Višje sodišče v Mariboru je s sklepom z dne 3.4.2008 v sporu o pristojnosti določilo kot krajevno pristojno Okrajno sodišče v Slovenj Gradcu.

2. Vrhovni državni tožilec je 13.6.2008 zoper sklep Višjega sodišča v Mariboru z dne 3.4.2008, s katerim je bilo pravnomočno odločeno o sporu o pristojnosti, vložil zahtevo za varstvo zakonitosti, saj meni, da je zahteva dopustna tako zoper pravnomočno končano odločbo o prekršku kot tudi zoper vsako drugo pravnomočno odločbo, izdano v postopku o prekršku. V zahtevi navaja, da je glede na čas storitve prekrška in glede na določbo prvega odstavka 59. člena ZP-1C v obravnavanem primeru podana krajevna pristojnost Okrajnega sodišče v Mariboru. Višje sodišče v Mariboru je napačno razlagalo prehodno določbo, ker je štelo, da se ta nanaša le na stvarno pristojnost, ne pa tudi na krajevno pristojnost, zato je podana kršitev drugega odstavka 60. člena Zakon o prekrških (ZP-1; Uradni list RS, št. 7/03, 3/07, 17/08, 21/08) v zvezi s prvim odstavkom 59. člena ZP-1C. Vrhovni državni tožilec predlaga, da Vrhovno sodišče spremeni izpodbijani sklep in kot krajevno pristojno za odločanje o zahtevi za sodno varstvo določi Okrajno sodišče v Mariboru.

3. Višje sodišče v Mariboru je v predložitvenem poročilu z dne 7. 7. 2008 povzelo v Poročevalcu, št. 6, Predlog ZP-1C, Komentar k 61. členu, navedeno razlago 59. člena ZP-1C: "Prvi odstavek 59. člena ZP-1C je prehodna določba, ki glede na predlagane spremembe v ureditvi razmejitve pristojnosti za odločanje o prekrških v hitrem oziroma rednem postopku ureja pristojnost za odločanje o prekrških v primerih, ko je bilo s posebnim zakonom to urejeno drugače, vendar v skladu z veljavnimi določbami 52. in 60. člena ZP-1. V izogib novemu usklajevanju teh zakonov je v prvem odstavku 59. člena ZP-1C predlagana ureditev, da o prekrških, storjenih do uveljavitve tega zakona, odločajo organi, ki so pristojni za odločanje po dotedanjih predpisih."

B. -1
4. Vrhovno sodišče glede navedbe vrhovnega državnega tožilca v zahtevi za varstvo zakonitosti, da je zahteva dopustna tako zoper pravnomočno končano odločbo o prekršku kot tudi zoper vsako drugo pravnomočno odločbo, izdano v postopku o prekršku, ugotavlja, da:

- navedeno stališče vrhovnega državnega tožilca izhaja iz jezikovne razlage besedila prvega odstavka 169. člena ZP-1, po kateri se zahteva za varstvo zakonitosti lahko vloži zoper vsako odločbo, izdano na drugi stopnji oziroma vsako pravnomočno odločbo, če je prekršen ta zakon ali predpis, ki določa prekršek;

- je v komentarju Zakona o prekrških zavzeta strožja (teleološka) razlaga, in sicer, da je zahteva za varstvo zakonitosti kot izredno pravno sredstvo zagotovljena zoper vsako odločbo o prekršku (odločbo, sodbo, sklep), ki je postala pravnomočna na prvi stopnji (če je ni več mogoče izpodbijati z zahtevo za sodno varstvo v hitrem postopku oziroma s pritožbo v rednem sodnem postopku oziroma če zoper njo ni pravnega sredstva (199. člen ZP-1)). Zahteva za varstvo zakonitosti je mogoča zoper vsako odločbo, izdano na drugi stopnji, s katero višje sodišče odloči o pritožbi in zoper katero tako ali tako ni več rednega pravnega sredstva. Tudi v predlogu ZP-1, objavljenem v Poročevalcu št. 39/2002, je navedeno, da prekrški predstavljajo lažjo obliko kaznivih ravnanj, zato se v primerjavi s kaznivimi dejanji lahko omeji obseg zadev, ki v postopku za izredno pravno sredstvo pridejo pred vrhovno sodišče;

- določba 171. člena ZP-1 napotuje na smiselno uporabo določb Zakona o kazenskem postopku le glede postopka za varstvo zakonitosti. Kljub temu pa opozarja na določbo prvega odstavka 420. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP), po kateri se sme zoper pravnomočno sodno odločbo in zoper sodni postopek, ki je tekel pred tako pravnomočno odločbo, zahteva za varstvo zakonitosti vložiti šele po pravnomočno končanem kazenskem postopku. Izjema je določena v četrtem odstavku 420. člena ZKP ter se sme ne glede na določbo prvega odstavka tega člena med kazenskim postopkom, ki ni pravnomočno končan, vložiti zahteva za varstvo zakonitosti samo zoper pravnomočno odločbo o odreditvi pripora, zoper pravnomočno odločbo o podaljšanju pripora pa le v primeru podaljšanja s sklepom senata vrhovnega sodišča (drugi odstavek 205. člena ZKP) in v primeru podaljšanja po vložitvi obtožnice (drugi odstavek 272. člena ZKP). Takšna ureditev je bila sprejeta z novelama ZKP-A in ZKP-E, pred tem pa je bilo v sodni praksi sprejeto stališče, da sme upravičenec zahtevo za varstvo zakonitosti vložiti zoper pravnomočen sklep, izdan med kazenskim postopkom (pravno mnenje občne seje VS RS z dne 14.12.1995);

- glede na navedene zakonske določbe Vrhovno sodišče ugotavlja, da zakonsko besedilo prvega odstavka 169. člena ZP-1 jasno določa, da se zahteva za varstvo zakonitosti lahko vloži zoper vsako odločbo, izdano na drugi stopnji oziroma vsako pravnomočno odločbo. Takšna zakonska določba ZP-1 (v nasprotju z določbami ZKP) omogoča v postopku o prekršku vložitev izrednega pravnega sredstva - zahteve za varstvo zakonitosti, zoper vsako pravnomočno odločbo (tudi pred pravnomočno končanim postopkom o prekršku) in ne le zoper pravnomočno odločbo o prekršku (po končanem postopku o prekršku). Glede na dejstvo, da prekrški predstavljajo lažjo obliko kaznivih ravnanj, se postavlja vprašanje racionalnosti takšne ureditve, še posebej če jo primerjamo z navedeno ureditvijo v ZKP.

B. - 2
5. Vrhovno sodišče ugotavlja, da je za odločanje o zahtevi za sodno varstvo v postopku o prekršku zoper pravno osebo M.d.o.o. in odgovorno osebo M.F. pristojno Okrajno sodišče v Mariboru.

6. Od uveljavitve novele ZP-1C z dne 29.5.2006 dalje je po drugem odstavku 60. člena ZP-1 za odločanje o zahtevi za sodno varstvo krajevno pristojno sodišče prve stopnje, ki je pristojno za odločanje o prekršku po določbah rednega sodnega postopka, to je sodišče, na območju katerega je bil prekršek storjen (prvi odstavek 77. člena ZP-1 v zvezi z drugim odstavkom 60. člena ZP-1). Vendar je v prehodnih in končnih določbah zakona (prvi odstavek 59. člena ZP-1C) predvideno, da o prekrških, storjenih do uveljavitve tega zakona, odločajo organi, ki so pristojni za odločanje po dotedanjih predpisih. Po določbi drugega odstavka 60. člena ZP-1 (veljavnega pred uveljavitvijo ZP-1C) je bilo za odločanje o zahtevi za sodno varstvo krajevno pristojno sodišče prve stopnje, na območju katerega je imel sedež prekrškovni organ, ki je izdal odločbo o prekršku. Glede na datum storitve prekrška, ki naj bi bil storjen dne 22.7.2005, je očitno, da je bil prekršek storjen pred novelo ZP-1C z dne 29.5.2006. Pred novelo ZP-1C je bilo za območje Maribora, na katerem ima sedež prekrškovni organ, na podlagi drugega odstavka 60. člena ZP-1 krajevno pristojno Okrajno sodišče v Mariboru.

7. Iz razlage predlagatelja novele ZP-1C (pod A, 3. točko) sicer izhaja, da se predhodna določba prvega odstavka 59. člena ZP-1C nanaša le na stvarno pristojnost. Vendar Vrhovno sodišče hkrati ugotavlja, da je takšna razlaga glede na besedilo 59. člena ZP-1C preozka. Prav tako je v nasprotju s tolmačenjem predlagatelja novele ZP-1C glede drugega odstavka 60. člena ZP-1, ki v komentarju k 24. členu Predloga ZP-1C (to je drugega odstavka 60. člena ZP-1) navaja, da za zadeve, ki so jih sodišča prejela na podlagi veljavnega drugega odstavka 60. člena ZP-1, pa bi o njih po novi predlagani ureditvi krajevne pristojnosti moralo odločati drugo okrajno sodišče, velja, da vodijo postopek tista sodišča, pri katerih je bil postopek že predlagan (79. člen ZP-1). To pomeni, da bodo sodišča, ki so že prejela zahteve za sodno varstvo po do sedaj veljavni ureditvi, te postopke tudi dokončala. Zato se po presoji Vrhovnega sodišča prehodna določba 59. člena ZP-1C poleg stvarne pristojnosti nanaša tudi na krajevno pristojnost. Tako je Višje sodišče v Mariboru s tem, ko je štelo, da se nanaša le na stvarno pristojnost in zato kot krajevno pristojno za odločanje o zahtevi za sodno varstvo določilo Okrajno sodišče v Slovenj Gradcu, kršilo določbo drugega odstavka 60. člena ZP-1 v zvezi s prvim odstavkom 59. člena ZP-1C. Vrhovno sodišče poudarja, da je potrebno določba 59. člena ZP-1C razlagati smiselno v povezavi z drugim odstavkom 60. člena ZP-1, sicer bi v zadevah, o katerih bi po novi predlagani ureditvi krajevne pristojnosti moralo odločati drugo okrajno sodišče, prihajalo do množičnih odstopov nerešenih zahtev za sodno varstvo.

8. Glede na naravo ugotovljene kršitve je Vrhovno sodišče izpodbijani sklep spremenilo in kot krajevno pristojno za odločanje o zahtevi za sodno varstvo določilo Okrajno sodišče v Mariboru.

Za nikogar se ne domneva, da se je svoji pravici odpovedal.
A iure nemo recedere praesumitur.