Sodba I Up 787/2006

Jedro

Predlog, da se določi za postopek v izvrševanju javnih pooblastil drug center za socialno delo, lahko poda stranka, ki je sprožila postopek ali center za socialno delo. V postopku za postavitev začasnega skrbnika, gre položaj stranke le osebi, ki se postavlja pod skrbništvo ter osebi, ki je za skrbnika postavljena.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu ZUS zavrnilo tožbo tožeče stranke proti sklepu tožene stranke. Z njim je bil zavržen njun predlog za določitev drugega krajevno pristojnega centra za socialno delo.

Odločitev tožene stranke, da tožnika nista aktivno legitimirana za vložitev predloga za prenos krajevne pristojnosti na drug center za socialno delo v postopku skrbništva za njunega sina B.T. temelji na stališču, da jima v omenjenem postopku ni šel položaj stranke.

Sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijane sodbe pritrjuje toženi stranki, da iz določb 85. člena Zakona o socialnem varstvu (ZSV) o prenosu krajevne pristojnosti na drug center za socialno delo (CSD) ne izhaja pravna podlaga za priznanje položaja stranke ali stranskega udeleženca tožnikoma kot staršema polnoletne osebe, ki ni sposobna skrbeti zase oziroma za svoje interese, pa ji je z odločbo CSD postavljena skrbnica, ki je po 192. členu Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZDR) njegova zakonita zastopnica. Iz judikature Vrhovnega sodišča Republike Slovenije (sodbi U 1459/94 z dne 20.12.1997 in I Up 297/2005 z dne 14.9.2005) izhaja, da imata v postopku postavitve skrbnika položaj stranke samo oseba, ki se pod skrbništvo postavlja in oseba, ki je za skrbnika postavljena. Po logični interpretaciji velja omenjeno stališče tudi v obravnavani zadevi, ko sta tožnika kot starša polnoletne osebe, kateri je z odločbo CSD že postavljena začasna skrbnica, predlagala prenos pristojnosti na drug CSD. Izjave CSD M., da se strinja z vloženim predlogom za prenos krajevne pristojnosti na drug CSD (v spremnem dopisu toženi stranki) ni mogoče obravnavati kot predlog tega CSD za prenos krajevne pristojnosti, saj omenjeni organ takega predloga ni podal, njegovo mnenje oziroma soglasje k predlogu tožnikov pa ni mogoče razložiti kot njegov lastni predlog. Odločba o postavitvi skrbništva ni predmet tega upravnega spora, zato je sodišče prve stopnje kot nerelevantne zavrnilo tožbene navedbe, ki se nanašajo na njeno nezakonitost.

Tožeča stranka vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov 1. odstavka 72. člena ZUS. Navaja, da naj bi sodišče prve stopnje bistveno kršilo pravila postopka v upravnem sporu, saj naj bi obstajalo nasprotje med vsebino izjave CSD M. z dne 3.5.2005 in tem kar se o tej izjavi navaja v izpodbijani sodbi; omenjeno izjavo je namreč šteti kot izjavo volje omenjenega organa, da se krajevna pristojnost prenese na drug CSD, ker je očitno, da se bo tako lažje izvedel postopek. Napačno naj bi bilo tudi stališče, da v zadevi niso pomembni vsebinski razlogi, zaradi katerih tožnika predlagata prenos pristojnosti (s strani CSD zatrjevana kolizija interesov v postopku ugotovitve solastniškega deleža ter zatrjevana sklenitev škodljive poravnave iz naslova avtomobilske odgovornosti). ZZZDR v 183. členu prvenstveno določa, da naj bi se za skrbnika postavili roditelji. Zato je pravno zmotno stališče, da se tožnika kot starša nimata pravice udeleževati se postopka za postavitev oziroma razrešitev skrbnika oziroma posledično tudi postopka za prenos pristojnosti na drug CSD. Z omenjenim stališčem je sodišče prve stopnje kršilo Ustavo RS (22. in 25. člen) ter 6. člen EKČP. Predlaga spremembo izpodbijane sodbe.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje temelji na določbah 85. člena ZSV, po katerih lahko ministrstvo, pristojno za socialno delo določi za postopek v izvrševanju javnih pooblastil drug center za socialno delo, kot tisti, ki je krajevno pristojen, če je očitno, da se bo tako lažje izvedel postopek ali če so za to drugi tehtni razlogi. Sklep izda omenjeno ministrstvo na predlog stranke, ki je sprožila postopek, ali na predlog centra za socialno delo.

Po ustaljeni sodni praksi Vrhovnega sodišča Republike Slovenije gre položaj stranke v postopku za postavitev začasnega skrbnika, ki se vedno vodi po uradni dolžnosti osebi, ki se pod skrbništvo postavlja ter osebi, ki je za skrbnika postavljena. V obravnavani zadevi ni sporno, da je B.T. z odločbo CSD M. z dne 19.5.2004 postavljena začasna skrbnica odvetnica R.K. iz M. in ne njegova starša (tožnika), ki naj bi objektivno in strokovno zastopala njegove interese in pravne koristi. Zahtevek tožnikov za njeno razrešitev je tudi že bil zavrnjen s sklepom omenjenega organa prve stopnje z dne 6.9.2005. Zato je pravilno stališče sodišča prve stopnje v izpodbijani sodbi, da tožnika ne izkazujeta potrebnega pravnega interesa za predlaganje prenosa krajevne pristojnosti, saj v upravnem postopku obravnavanja takega predloga ne moreta biti niti stranki, niti stranska udeleženca. To je lahko le uradno postavljena začasna skrbnica. Zato po presoji pritožbenega sodišča materialno pravo ni bilo zmotno uporabljeno.

Tudi po presoji pritožbenega sodišča izjave CSD M., da se strinja s prenosom krajevne pristojnosti na drug CSD, ni mogoče obravnavati kot predlog, ki ga da CSD za prenos krajevne pristojnosti na drugi CSD v smislu 2. odstavka 85. člena ZSV. CSD M. namreč takega predloga ni podal, njegovo soglasje pa ni mogoče šteti kot njegov lastni predlog, kar je pravilno navedlo že sodišče prve stopnje. Vsebina omenjene izjave je pravilno povzeta v izpodbijani sodbi, zato sodišče ni zagrešilo očitane bistvene kršitve pravil postopka.

Ker tožnikoma ne gre oziroma ne more iti položaj stranke v tem postopku, potem se tudi z uspehom ne moreta sklicevati na okoliščine, s katerimi utemeljujeta tehtne razloge, zaradi katerih naj bi se pristojnost prenesla na drug center za socialno delo.

Ker tožnika v skladu z ustaljeno sodno prakso v primeru kot je obravnavani ne moreta izkazovati potrebnega pravnega interesa za sodelovanje niti kot stranki, niti kot stranska udeleženca, potem jima v tem postopku ne morejo biti kršene niti ustavne pravice niti pravice po Evropski konvenciji pa varstvo temeljnih človekovih pravic in svoboščin.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

Datum zadnje spremembe:

22.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSM Sklep I Cp 575/2021
• sklep U 1156/2003
• sodba U 358/2003