VSK sklep Cp 508/2011

Jedro

Za overitev podpisa v zemljiškoknjižnem dovolilu se uporabljajo splošna pravila Zakona o notariatu o overitvah podpisov, če ni v razdelku 4.1.3. ZZK-1 drugače določeno. To pomeni, da mora tako listino overiti naš notar (notar v Republiki Sloveniji).

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Izbriše se zaznamba zavrnitve vpisa.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor predlagatelja in potrdilo sklep zemljiškoknjižne referentke z dne 16.3.2011, s katerim je ta zavrnila zemljiškoknjižni predlog pri parceli 1795/8 k.o. P., last M.R. do ¼ in Ma.R. do ¼.

2. Proti sklepu se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje predlagatelj. Kršitev postopka vidi v tem, da sklepa ne navajata pravnih temeljev za svoje odločitve. Navaja, da izpodbijani sklep najprej povzema obrazložitev sklepa zemljiškoknjižne referentke, nato obrazloži zavrnitev ugovora z besedami: „dovolilo za prepis (za M.R.) in odpisna izjava z apostillo (za Ma.R.) sta overjena v tujini.“ To naj bi predstavljalo oviro za prepis zaradi določil v 33. členu ZZK-1. Trdi, da za listino izdano v tujini zadostuje apostilla v skladu s Haaško konvencijo, da v nadaljevanju sklep ponovi, da se za overitev uporabljajo splošna pravila Zakona o notariatu o overitvah podpisov in doda nov razlog „če ni v razdelku 4.1.3. ZZK-1 drugače določeno“. Dodajanje novega argumenta v tej fazi predstavlja kršitev četrtega odstavka 324. člena ZPP. Razlog iz 4.0.0.1. bi moral biti že v sklepu zemljiškoknjižne referentke, da bi tudi zoper ta argument lahko vložil ugovor. Če je sodišče ugotovilo, da sklep zemljiškoknjižne referentke ni bil pravilno obrazložen, bi moralo ta sklep razveljaviti in eventuelno samo odločiti o predlogu z novim sklepom s spremenjeno pravno utemeljitvijo. Utemeljitev, „če ni v razdelku 4.1.3. drugače določeno“ ni korektna. V tem razdelku je več členov, ki obravnavajo zelo različne zadeve. To, da mora slovenski notar upoštevati morebitne prepreke iz razdelka 4.1.3. ZZK-1 ni razlog za zvračanje negativne odločbe na apostillo. V nadaljevanju pritožba navaja še razloge zoper sklep zemljiškoknjižne referentke in zaključuje, da sta obe diskvalificirani listini (listini notark) v skladu s predpisi v zemljiški knjigi. Sklep zemljiškoknjižne referentke je napačno ugotovil pomen apostille. Kar se tiče specialnih slovenskih pogojev iz razdelka 4.1.3. ZZK-1 in se nanašajo na širše pristojnosti notarja pri overitvi zemljiškoknjižnega dovolila, pa so pogoji iz 33. in 34. člena ZZK-1 izpolnjeni. Zemljiškoknjižnemu predlogu so priložena potrdila o namenski rabi, prostorskih aktih in neuveljavljanju predkupne pravice občine. Brez teh tudi dosedanji polovični prepis ne bi bil možen. Na koncu graja še sklep z dne 16.2.2011. Predlaga, da pritožbeno sodišče sklep z dne 28.4.2011 razveljavi in zemljiškoknjižnemu predlogu z dne 3.9.2010 v celoti ugodi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po mnenju pritožbenega sodišča v pritožbi očitane postopkovne kršitve niso podane. Iz sklepa zemljiškoknjižne referentke izhaja, da je bil glavni razlog za delno zavrnitev zemljiškoknjižnega predloga v tem, da sta bili listini, na podlagi katerih je bila predlagana vknjižba lastninske pravice, in sicer odpisna izjava M.R. in odpisna izjava Ma.R. overjeni v tujini, smiselno z enako obrazložitvijo je bil zavrnjen tudi ugovor predlagatelja. Sklep zemljiškoknjižne referentke je bil ustrezno obrazložen in zmožen preizkusa, drugačno stališče pritožbe je zmotno. Prav tako vsebuje razloge o vseh odločilnih dejstvih tudi izpodbijani sklep, v njem je odgovorjeno na vse pravno relevantne ugovorne trditve predlagatelja, tudi na navedbe v zvezi s Haaško konvencijo, ki jih ponavlja v pritožbi. Pritožbeno sodišče tudi ni zasledilo kršitev postopka, na katere mora paziti po uradni dolžnosti.

5. Tudi pravno relevantno dejansko stanje je pravilno ugotovljeno. Listini sta bili overjeni v tujini (eno listino je potrdila notarka E.C. iz Argentine, drugo pa notarka B.W. iz ZDA), kar niti ni sporno, pritožbeno stališče o pomenu apostille za konkretni postopek pa je zmotno. Apostilla pomeni le potrditev verodostojnosti podpisa osebe, ki je listino podpisala, njene funkcije in pečata ter žiga na listini. Ni dvoma, da sta listini overili zgoraj navedeni tuji notarki. Problem je, ker podpis M. in Ma.R. ni bil overjen v skladu z določbami Zakona o notariatu (v nadaljevanju ZN) o overitvi podpisov. ZZK-1 v 41. členu določa, da mora biti na zemljiškoknjižnem dovolilu, ki je podlaga za vknjižbo, podpis osebe, katere pravica se prenaša, spreminja, obremenjuje ali preneha, overjen. Za overitev podpisa v zemljiškoknjižnem dovolilu se uporabljajo splošna pravila Zakona o notariatu o overitvah podpisov, če ni v razdelku 4.1.3. ZZK-1 drugače določeno (33. člena ZZK-1). To pomeni, da mora tako listino overiti naš notar (notar v Republiki Sloveniji), kar je pravilno upoštevalo že prvostopenjsko sodišče. V pritožbi zatrjevano dejstvo, da so zemljiškoknjižnemu predlogu predložena potrdila o namenski rabi, prostorskih aktih in neuveljavljanju predkupne pravice občine, pritožniku ne morejo prinesti uspeha, saj ne morejo spremeniti prisilne narave določbe iz petega odstavka 64. člena Zakona o notariatu. Pritožbene trditve iz točke VII pa so za ta pritožbeni postopek popolnoma nerelevantne. Izpodbijana odločitev, s katero je prvostopenjsko sodišče zavrnilo predlog za vpis lastninske pravice na podlagi zasebnih listin, ki jih je overil tuj notar, je pravilna. Pritožbeno sodišče je pritožbo zavrnilo, izpodbijani sklep potrdilo, hkrati pa odredilo še izbris zaznambe zavrnitve vpisa (3. točka drugega odstavka 161. člena Zakona o zemljiški knjigi – ZZK-1 v zvezi z drugim odstavkom 91. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zemljiški knjigi – ZZK-1C, Ur. l. RS, št. 25/2011 z dne 4.4.2011).

Datum zadnje spremembe:

02.04.2012

Podobni dokumenti:

• VSK sklep Cp 388/2010
• VSK sklep CDn 78/2013
• VSL sodba in sklep I Cp 2089/2012