Sodba in sklep III Ips 52/2005

Jedro

Ker sklep o stroških ni sklep, s katerim se je postopek pravnomočno končal, revizija zoper tak sklep ni dovoljena.

Če se stranki dogovorita za določeno obliko odpovedi najemne pogodbe, najemodajalec pa da odpoved v strožji obliki od dogovorjene, je bila dana odpoved pravno pravilna.

Izrek

Revizija se v delu, v katerem tožnik izpodbija pravnomočno odločbo o stroških pravdnega postopka, zavrže.

V ostalem delu se revizija zavrne.

Obrazložitev

Dejansko stanje

1. Tožeča stranka kot najemodajalec je s toženo stranko kot najemnikom sklenila najemno pogodbo. Predmet najemne pogodbe je bilo pritličje poslovne zgradbe v Novem mestu. Čas najema je bil 10 let. Sklenjena je bila dne 19.9.1996.

2. Glede odpovedi je najemna pogodba določala naslednje:

"IX.

Pogodbeni stranki lahko odpovesta najem, oziroma to pogodbo z odpovednim rokom eno leto. V tem primeru prične odpovedni rok teči z dnem, ko pogodbena stranka prejme pisno obvestilo o odpovedi.

X.

Najemodajalec lahko odpove najem oz. to pogodbo najemniku z odpovednim rokom tri mesece, če najemnik grobo krši določila te najemne pogodbe, zlasti če:

- najemnik zamudi s plačilom najemnine, oziroma drugih pogodbenih obveznosti za več kot tri zaporedne mesece ..."

3. Najemodajalec je dne 8.7.2002 vložil tožbo, s katero je najemno pogodbo sodno odpovedal in zahteval izpraznitev prostorov. Tožbo je izrecno oprl na točko IX najemne pogodbe. Prvostopenjsko sodišče je izdalo nalog za izpraznitev poslovnih prostorov, ki je bil vročen toženi stranki 30.7.2002.

4. Okrožno sodišče je ugovor zoper nalog za izpraznitev poslovnih prostorov obravnavalo kot odgovor na tožbo in ugodilo tožbenemu zahtevku. Menilo je, da je tožena stranka najkasneje s prejemom naloga za izpraznitev poslovnih prostorov prejela pravno pravilno odpoved v skladu s točko IX najemne pogodbe.

5. Višje sodišče je pritožbo tožene stranke zavrnilo. Po mnenju višjega sodišča je bila pogodba odpovedana pravilno. Drugače kot prvostopenjsko sodišče pa je menilo, da je bila odpovedana po točki X najemne pogodbe. Revizijo je vložila tožena stranka. Z njo poskuša doseči zavrnitev tožbenega zahtevka.

Razlogi

6. Revizija je bila izrecno vložena tudi zoper sklep o stroških. Odločba o stroških postopka ima vselej pravno naravo sklepa (peti odstavek 128. člena ZPP). To velja tudi za primer, ko je izrek o stroških vsebovan v sodbi, s katero je odločeno o glavni stvari (prvi odstavek 166. člena ZPP). Dovoljenost revizije zoper sklep se presoja po določbah 384. člena ZPP, po katerih lahko stranke vložijo revizijo le zoper tisti del sklepa sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan (prvi odstavek 384. člena ZPP).

V obravnavani zadevi se je postopek med pravdnima strankama končal s pravnomočno sodbo pritožbenega sodišča. Njen sestavni del je tudi izrek o stroških; odločitev o povrnitvi stroškov je torej zgolj akcesorne narave. Odvisna je od odločitve o sporu in s tem v zvezi od uspeha posamezne stranke v njem. Ker torej sklep o stroških ni sklep, s katerim se je postopek pravnomočno končal, revizija zoper tak sklep ni dovoljena. Takšna je tudi stalna sodna praksa Vrhovnega sodišča Republike Slovenije (glej na primer odločbe z opr. št. II Ips 609/2000, II Ips 68/2003, II Ips 263/2005, vse dostopne preko Intraneta ali Ius-infa). Ker revizija v delu, ki se nanaša na stroške postopka, ni dovoljena, jo je Vrhovno sodišče zavrglo (377. člen ZPP). V preostalem delu, ki se nanaša na pravilnost odpovedi najemne pogodbe, pa je revizija dovoljena.

7. Z izdajo naloga za izpraznitev prostorov z dne 11.7.2002 je bila opravljena sodna odpoved, kot jo zahteva prvi odstavek 26. člena ZPSPP in je podrobneje urejena v drugem odstavku 29. člena ZPSPP. Sodišče je izdalo pisni nalog za izpraznitev prostorov, s katerim je bila odpovedana najemna pogodba. S tem je bilo zahtevi po pisni obliki več kot zadoščeno, saj je sodna oblika odpovedi celo še strožja od zgolj pisne. Sodni nalog za izpraznitev je namreč pisen, pri njegovi izdaji pa sodišče tudi preizkusi, ali so podani razlogi za odpoved najemne pogodbe. Zaradi sodne odpovedi torej ni bila revidentova korist v ničemer prizadeta.

8. Za odločitev v tej zadevi je nepomembno, ali je tožena stranka ugovarjala v pobot kakšno terjatev ali ne. Tožeča stranka je namreč odpovedala pogodbo na temelju točke IX najemne pogodbe. Ta ne predvideva, da bi bil za odpoved najemne pogodbe potreben kakršenkoli razlog. Za pravno pravilnost odpovedi je torej vseeno, ali je tožena stranka najemnino plačevala ali je ni. Iz istega razloga je tudi vseeno, ali je tožena stranka v pobot ugovarjala plačilo najemnine, kot v reviziji trdi, ali ne.

9. Na temelju odpovedne izjave najemodajalca je sodišče izdalo nalog o izpraznitvi (drugi odstavek 29. člena ZPSPP). Za ugotovitev dneva, na katerega je začela učinkovati sodna odpoved, je torej odločilen dan, na katerega je bil vročena nalog za izpraznitev. To pa je bil 30.7.2002. Od tedaj naprej je začel teči enoletni rok, ki je glede na tretji odstavek 111. člena ZPP iztekel 30.7.2002. Najemna pogodba je učinkovala še prav do 30.7.2003. Tožeča stranka je kljub temu ravnala pravilno, ker je postavila tožbeni zahtevek na izpraznitev, še preden je najemna pogodba prenehala učinkovati. Tudi sodišče, ki je odločilo o zahtevku za izpraznitev na dan 6.3.2003, ni ravnalo protipravno. Zmotno je le stališče revizije, da se sodba na izročitev najete stvari ne more izdati pred prenehanjem najemnega razmerja in pred tem celo niti ne vložiti tožba. Takšno stališče je namreč v očitnem nasprotju z tretjim odstavkom 311. člena ZPP, ki dovoljuje izdajo sodbe o izročitvi še pred prenehanjem najemne pogodbe. Ker je dovoljena izdaja sodbe, je dovoljena tudi vložitev tožbe pred prenehanjem najemnega razmerja. V reviziji očitane kršitve določb pravdnega postopka torej ni bilo.

10. Ker s pritožbeno sodbo ni bilo niti zmotno uporabljeno materialno pravo niti niso bile kršene določbe pravdnega postopka, je revizija neutemeljena. Vrhovno sodišče jo je zato v tem delu zavrnilo (378. člen ZPP).

Datum zadnje spremembe:

22.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSM sodba I Cp 1823/2009
• VSK sodba Cp 1189/2010
• VSL sodba I Cp 598/2012