<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

Sodba III Ips 21/2004

Sodišče:Vrhovno sodišče
Oddelek:Gospodarski oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSRS:2005:III.IPS.21.2004
Evidenčna številka:VS40794
Datum odločbe:22.03.2005
Področje:STEČAJNO PRAVO
Institut:stečajni postopek -izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - izpolnitveno (izpodbojno) dejanje - posojilo, ki mu sledi pobot

Jedro

Pri celotni transakciji je šlo materialnopravno samo za eno izpolnitveno dejanje, ki je bilo formalno izvedeno v dveh delih, kot prodaja, kateri je sledil pobot. Zato ga je bilo treba obravnavati kot eno izpodbojno dejanje, po določbah ZPPSL.

Iz vsebine in časovnega sosledja obeh delov izpodbijane transakcije (kupoprodaje nepremičnin in pobota) očitno (na prvi pogled) izhaja, da je bila kupoprodajna pogodba sklenjena zato, da je tožena stranka s pobotanjem dolžničine terjatve iz kupnine prišla do popolnega poplačila svoje, prej nastale, terjatve iz posojila.

Izrek

1.)Revizija se zavrne.

2.) Tožena stranka sama krije revizijske stroške.

Obrazložitev

Okrožno sodišče v Ljubljani (sodišče prve stopnje) je z uvodoma navedeno sodbo ugotovilo, da sta kupoprodaja (pogodba o prodaji in nakupu nepremičnin z dne 16.11.2001 - priloga A2) ter pobot (izjava z dne 26.11.2001) brez pravnega učinka proti stečajni masi (1. točka izreka). Zato je toženi stranki naložilo, da v stečajno maso plača 30,800.000,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 20.8.2002 do plačila (2. točka izreka) in da tožeči stranki povrne 1,727.800,00 SIT pravdnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 14.2.2003 do plačila (3. točka izreka).

Višje sodišče v Ljubljani (sodišče druge stopnje) je z uvodoma navedeno sodbo zavrnilo pritožbo tožene stranke in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje v 1. točki izreka (drugi odstavek izreka), medtem ko je s sklepom (opr. št. I Cpg 492/2003 z dne 4.11.2003)

njeni pritožbi ugodilo, sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo v 2. in 3. točki izreka ter zadevo v razveljavljenem delu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (prvi odstavek izreka).

Tožena stranka je proti sodbi sodišča druge stopnje vložila revizijo zaradi bistvenih postopkovnih kršitev in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Predlagala je, da revizijsko sodišče "sodbo sodišča druge stopnje v zavrnilnem delu razveljavi in vrne zadevo v novo sojenje ali sodbo spremeni". Pri tem je priglasila revizijske stroške (z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izdaje sodne odločbe o odmeri stroškov do njihovega plačila).

Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in tožeči stranki, ki pa nanjo ni odgovorila.

Sporno obligacijsko razmerje je nastalo pred uveljavitvijo Obligacijskega zakonika (OZ) dne 1.1.2002. Zato je revizijsko sodišče zanj (na podlagi 1.060. člena OZ) uporabilo določbe Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR).

Revizija ni utemeljena.

(1) Tožena stranka (revidentka) je uveljavljala absolutno bistveno postopkovno kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena (v zvezi s 1. točko prvega odstavka 370. člena) Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki jo je konkretizirala s tem, da naj bi sodišče druge stopnje v nasprotju s pritožbenimi trditvami ugotovilo, da tožena stranka ni izpodbijala dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje, da je bil pobotni dogovor med strankama dosežen pred formalno sklenitvijo kupoprodajne pogodbe, temveč le njegov zaključek, da je terjatev tožene stranke zapadla pred sklenitvijo pogodbe o prodaji in nakupu nepremičnin.

(1.1) Iz vsebine pritožbe (tretjega odstavka na njeni tretji strani) izhaja, da je tožena stranka grajala "razloge sodbe (sodišča prve stopnje) o odločilnem dejstvu, to je o zapadlosti terjatve tožene stranke pred sklenitvijo pogodbe o prodaji (in nakupu) nepremičnin". Ker pa iz vsebine posojilne pogodbe z dne 24.8.2001 (priloge A2/1), njenega 1. člena, izhaja, da "je zapadlost posojila odpoklic, ki ga sporoči posojilodajalec", kar pomeni, da je terjatev tožene stranke (posojilodajalke) zapadla takrat, ko je sporočila odpoklic posojila, je mogoče zaključiti, da je tožena stranka z grajanjem razlogov o zapadlosti terjatve tožene stranke grajala tudi razloge o odpoklicu posojila.

(1.2) Sicer pa to izhaja tudi iz same pritožbe. Iz njene vsebine (tretjega odstavka na tretji strani), ko je tožena stranka navedla, da "sodišče ni izvedlo nobenih dokazov, na podlagi katerih bi lahko trdilo, da je bila terjatev tožene stranke dospela pred sklenitvijo kupoprodajne pogodbe; tekom postopka ni bila predložena nobena listina, s katero bi tožena stranka kot posojilodajalka izrecno odpoklicala posojilo; navedeno ni izpovedala nobena zaslišana priča; v spisu pa se nahaja izpovedba direktorja tožene stranke, iz katere je razvidno, da tožena stranka posojila pred sklenitvijo kupoprodajne pogodbe ni odpoklicala", namreč izhaja, da je oporekala predvsem ugotovitvam glede odpoklica posojila (dejansko stanje), na podlagi katerih je sodišča prve stopnje zaključilo, da je terjatev tožene stranke zapadla pred sklenitvijo pogodbe o prodaji in nakupu nepremičnin (materialno pravo).

(1.3) Glede na navedeno (pod 1.2. točko predmetne obrazložitve) je protispisna ugotovitev sodišča druge stopnje, da je tožena stranka s pritožbo grajala le zaključek sodišča prve stopnje o zapadlosti terjatve tožene stranke pred sklenitvijo kupoprodajne pogodbe. Vendar pa ne gre za protispisnost (nasprotje) glede odločilnega dejstva, za pomanjkljivost, zaradi katere se izpodbijana sodba ne bi mogla preizkusiti. Sodišče druge stopnje je namreč (v zadnjem odstavku obrazložitve na 2. strani sodbe) ugotovilo, da "je terjatev tožene stranke iz posojilne pogodbe takrat, ko je tožena stranka podala pobotno izjavo, že zapadla, saj drugače sploh ne bi moglo priti do pobotanja". Glede na to pa je (po oceni revizijskega sodišča)

pravilno štelo, da ni pomembno, "kdaj (kateri dan) je prišlo do odpoklica (posojila)". Če terjatev tožene stranke ni zapadla pred pobotanjem, pa je zapadla najkasneje ob pobotanju, saj izjava o pobotu vsebinsko predstavlja odpoklic posojila.

(1.4) S tem (glej 1.3. točko predmetne obrazložitve) se je sodišče druge stopnje opredelilo do pritožbenih očitkov glede nepopolne ugotovitve dejanskega stanja v zvezi z odpoklicem posojila (po prvem odstavku 213. člena ZPP). Zato mu ni mogoče očitati, da v tem pogledu ni izčrpalo pritožbe. Tega očitka, ki pomeni izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja, pa glede na tretji odstavek 370.

člena ZPP tudi ni mogoče uveljavljati z revizijo.

(1.5) Sicer pa je sodišče druge stopnje pravilno (materialnopravno) zaključilo, da je terjatev tožene stranke zapadla pred pobotanjem (oziroma najkasneje ob pobotanju). To namreč izhaja iz izjave o pobotu, ki jo je sestavila in podala tožena stranka sama (ki je za zapadlost terjatve morala odpoklicati posojilo). S tem v zvezi glej tudi 1.3. točko predmetne obrazložitve.

(2) Revidentka je ugovarjala, da bivši direktor tožeče stranke (M. B.) ni imel pooblastila za sklenitev pogodbe o prodaji in nakupu nepremičnin niti za sklenitev dogovora o pobotu, vendar pa je sodišče druge stopnje pravilno ugotovilo, da je pri tem šlo za nedovoljeno uveljavljanje pritožbenih novot (po prvem odstavku 337. člena ZPP). Ugotavljanje obstoja in obsega pooblastila namreč pomeni ugotavljanje dejanskega stanja, medtem ko bi morebiten zaključek, da je pogodbo sklenila neupravičena oseba, pomenil uporabo materialnega prava.

Ugotovljenega dejanskega stanja pa glede na tretji odstavek 370.

člena ZPP tudi ni mogoče izpodbijati z revizijo.

(3) Pri celotni transakciji gre materialnopravno samo za eno izpolnitveno dejanje, ki je bilo formalno izvedeno v dveh delih, kot prodaja, kateri je sledil pobot. Zato ga je sodišče druge stopnje pravilno obravnavalo kot eno izpodbojno dejanje, za katerega je uporabilo določbe Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (ZPPSL) o izpodbijanju dolžničinih pravnih dejanj.

(4) Iz vsebine in časovnega sosledja obeh delov izpodbijane transakcije (kupoprodaje nepremičnin in pobota) očitno (na prvi pogled) izhaja, da je bila kupoprodajna pogodba sklenjena zato, da je tožena stranka s pobotanjem dolžničine terjatve iz kupnine prišla do popolnega poplačila svoje, prej nastale, terjatve iz posojila. Iz konteksta obrazložitve izpodbijane sodbe namreč izhaja, da je sodišče druge stopnje sprejelo ugotovitve sodišča prve stopnje o obstoju objektivnega elementa izpodbojnosti, čeprav delno iz drugih razlogov.

(5) Zato je revizijsko sodišče na podlagi 378. člena ZPP revizijo proti sodbi sodišča druge stopnje zavrnilo (1. točka izreka).

Revizijske navedbe odločilnega pomena so se namreč (po navedenem)

izkazale za neutemeljene.

(6) Ker revidentka v postopku ni uspela, je revizijsko sodišče na podlagi prvega odstavka 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154.

člena ZPP sklenilo, da sama krije stroške vložene revizije (2. točka izreka).


Zveza:

ZPPSL člen 125, 126,127, 128, 129, 130.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
22.08.2009

Opombe:

P2RvYy0zMTY4MQ==