<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSRS Sklep II DoR 299/2021

Sodišče:Vrhovno sodišče
Oddelek:Civilno-gospodarski oddelek, civilni senat
ECLI:ECLI:SI:VSRS:2021:II.DOR.299.2021
Evidenčna številka:VS00050711
Datum odločbe:20.10.2021
Opravilna številka II.stopnje:VSC Sodba Cp 95/2021
Datum odločbe II.stopnje:15.04.2021
Senat:mag. Rudi Štravs (preds.), Karmen Iglič Stroligo (poroč.), dr. Mateja Končina Peternel
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
Institut:dopuščena revizija - zaznamba spora - izbrisna tožba - neveljavnost vknjižbe v zemljiško knjigo - neveljavnost zaznambe spora

Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče z ugoditvijo zahtevku za ugotovitev neveljavnosti in izbris zaznambe spora pravilno uporabilo 243. člen Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1).

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče z ugoditvijo zahtevku za ugotovitev neveljavnosti in izbris zaznambe spora pravilno uporabilo 243. člen Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1).

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je (v razmerju do prvega toženca) ugotovilo, da sta vpis zaznambe spora s sklepom Okrajnega sodišča v Šmarju pri Jelšah Dn. št. 1355/2001 z dne 5. 11. 2001 in vknjižba lastninske pravice v vrstnem redu zaznambe v korist prvega toženca pri nepremičnini sedaj parcela 2635 414/1 in parcela 2635 414/2 na podlagi sklepa Okrajnega sodišča v Kranju Dn. št. 262995/2017 z dne 12. 12. 2017 materialnopravno neveljavna in se ju izbriše ter se v zemljiški knjigi vzpostavi prejšnje zemljiško stanje v korist tožnice. V razmerju do druge toženke je tožbeni zahtevek zavrnilo. Odločilo je še o stroških postopka.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke zavrnilo in (v izpodbijanem delu) potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Prvi toženec v predlogu za dopustitev revizije trdi, da je po 243. členu Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1) mogoče izpodbijati le vknjižbo pravice, ne pa tudi zaznambe pravnega dejstva. Poudarja, da z zaznambo spora iz leta 2001 ni pridobil nobene pravice, zato je razlaga sodišča druge stopnje v izrecnem nasprotju z ZZK-1 in pomeni sodniško samovoljo. V konkretnem primeru sodišče s sklicevanjem na pravno varnost v nasprotju z zakonom nudi varstvo izrazito močnejši in nadrejeni stranki - državi, ki je bila pred tem leta in leta pasivna. Zatrjuje tudi kršitve 8., 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) ter 22., 23., 33., 67. in 69. člena Ustave. Predlaga dopustitev revizije glede vprašanj, (1) ali je sodišče z ugoditvijo zahtevku za ugotovitev neveljavnosti in izbris zaznambe spora napačno uporabilo prvi odstavek 243. člena ZZK-1; (2) ali je sodišče druge stopnje z opustitvijo odgovora na opozorilo, da predstavlja časovna neomejenost izbrisne tožbe po ZZK-1 protiustavno pravno praznino, napravilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in poseglo v toženčevo pravico do enakega varstva pravic in do poštenega sojenja iz 22. člena Ustave; (3) ali je sodišče napačno uporabilo 4. točko tretjega odstavka 243. člena ZZK-1 in ji dalo vsebino, ki je ta zakonska določba nima; (4) ali je dopustno izven v zakonu določenih primerov in postopkov presojati materialnopravno (ne)pravilnost pravnomočne odločitve drugega sodišča in sta sodišči s tem ravnali v nasprotju z drugim odstavkom 319. člena ZPP in s 158. členom Ustave; ali je pravilno stališče sodišč o možnosti zaznambe spora po 44. členu ZZK-1995; (5) ali sta sodišči prve in druge stopnje napravili bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP z ugotovitvijo, da tožnica ni bila nasprotna udeleženka v zemljiškoknjižnem postopku; (6) ali obstaja nasprotje med razlogi v 6. in 9. točki sodbe sodišča druge stopnje in je sodišče druge stopnje s tem napravilo kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP; (7) ali sta sodišči prve in druge stopnje s popravo tožbenega zahtevka napravili kršitev 2. člena ZPP; in (8) ali je sodišče druge stopnje z oceno, da sta oba toženca vložila predlog za zaznambo spora in s tem obšla materialne predpise, napravilo kršitev iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

4. Predlog je utemeljen v obsegu, opredeljenem v izreku tega sklepa.

5. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da so glede vprašanja, opredeljenega v izreku tega sklepa, podani pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP in je zato v tako začrtanem obsegu revizijo dopustilo (tretji odstavek 367.c člena ZPP).

6. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločbo je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o zemljiški knjigi (2003) - ZZK-1 - člen 243, 243/1, 243/3
Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
24.11.2021

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDUyMTY3