<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSRS Sklep II DoR 309/2021

Sodišče:Vrhovno sodišče
Oddelek:Civilno-gospodarski oddelek, civilni senat
ECLI:ECLI:SI:VSRS:2021:II.DOR.309.2021
Evidenčna številka:VS00050697
Datum odločbe:20.10.2021
Opravilna številka II.stopnje:VSM Sodba I Cp 138/2021
Datum odločbe II.stopnje:04.05.2021
Senat:mag. Rudi Štravs (preds.), dr. Mateja Končina Peternel (poroč.), Jan Zobec
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
Institut:predlog za dopustitev revizije - odškodninska odgovornost države - stečajni postopek - odgovornost države za delo stečajnega upravitelja - obvezne sestavine predloga za dopustitev revizije - nepopoln predlog - zavrženje predloga

Jedro

Zakon postavlja stroge zahteve po obveznih sestavinah predloga za dopustitev revizije, katerim predlagatelj ni zadostil. Uveljavljanje revizijskih razlogov samo po sebi ni razlog za dopustitev revizije. Ravno konkretna opredelitev spornega pravnega vprašanja je namreč bistven element predloga za dopustitev revizije, česar predlagatelj ne more prepustiti Vrhovnemu sodišču.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Tožnik s tožbo od sodišča zahteva, naj razsodi, da mu je toženka (Republika Slovenija) dolžna plačati odškodnino za premoženjsko škodo v znesku 18.718,40 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi. Odškodninsko odgovornost toženke utemeljuje na določbi 26. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju URS), in sicer zaradi izbire stečajnega upravitelja in pomanjkljivega nadzora nad njegovim delom, saj je ta solastniške deleže stečajnega dolžnika na štirih stanovanjih prodal tožniku kljub zakoniti predkupni pravici solastnice, zaradi česar je bila nato prodajna pogodba na podlagi tožbe predkupne upravičenke razveljavljena, s tem pa je tožniku nastala škoda v obliki izgubljenih vlaganj v omenjene nepremičnine.

2. Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek v celoti zavrnilo.

3. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnika zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje

4. Zoper sodbo sodišča druge stopnje tožnik vlaga predlog za dopustitev revizije, v katerem sodiščema prve in druge stopnje očita pavšalno oziroma pomanjkljivo obrazložitev ter, da se nista zadostno opredelili do njegovih navedb, zaradi česar uveljavlja kršitev 22. in 25. člena URS. Opozarja na zmotno uporabo materialnega prava in izpostavlja, da je sodišče dolžno izvajati ustrezen nadzor ter po potrebi odpraviti nepravilnosti pri izvajanju javnih pooblastil stečajnih upraviteljev. Sklicuje se na odločbo Ustavnega sodišča RS Up-758/03-11 z dne 23. 6. 2005 in sodbo Vrhovnega sodišča RS II Ips 1014/2007 z dne 13. 1. 2011. Pravno pomembnega vprašanja tožnik ne oblikuje.

5. Predlog ni popoln.

6. Po prvem odstavku 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. V četrtem odstavku 367.b člena ZPP so določene stroge zahteve o obveznih sestavinah predloga za dopustitev revizije: stranka mora natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse. Če se predlagatelj sklicuje na sodno prakso Vrhovnega sodišča ali sodišč druge stopnje, mora navesti opravilne številke zadev, kopije sodnih odločb, na katere se sklicuje, pa mora predložiti, če te niso javno objavljene (peti odstavek 367.b člena ZPP).

7. Zakon postavlja stroge zahteve po obveznih sestavinah predloga za dopustitev revizije, katerim predlagatelj (tožnik) ni zadostil. Vloga predlagatelja je namreč po vsebini revizija; navaja revizijske razloge in jih (večinoma pavšalno) utemeljuje oziroma našteva kršitve. Uveljavljanje revizijskih razlogov samo po sebi ni razlog za dopustitev revizije. Ravno konkretna opredelitev spornega pravnega vprašanja je namreč bistven element predloga za dopustitev revizije, česar predlagatelj ne more prepustiti Vrhovnemu sodišču.1 Njegov predlog je zato nepopoln in ga je Vrhovno sodišče v skladu s šestim odstavkom 367.b člena ZPP zavrglo.

8. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

-------------------------------
1 Enako npr. sklepi Vrhovnega sodišča RS II DoR 494/2018 z dne 24. 1. 2019, II DoR 653/2019 z dne 6. 2. 2020, II DoR 584/2019 z dne 24. 7. 2020 in II DoR 237/2020 z dne 4. 9. 2020.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 367a, 367a/1, 367b, 367b/4, 367b/6
Ustava Republike Slovenije (1991) - URS - člen 26
Obligacijski zakonik (2001) - OZ - člen 131
Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (2007) - ZFPPIPP - člen 347, 347/3, 347/3-2

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
24.11.2021

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDUyMTU1