VSRS Sklep II DoR 318/2021

Jedro

Vrhovno sodišče je že večkrat (na primer v sklepih II DoR 191/2020 z dne 24. 7. 2020 in II DoR 189/2017 z dne 19.10.2017) obrazložilo, da kot precedenčno sodišče z razvojem sodne prakse in razlago prava, ki naj bo ex ante vodilo nižjim sodiščem pri odločanju, v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravlja predvsem javno funkcijo. Temu ustrezno postavlja zakon stroge pogoje glede obvezne vsebine predloga za dopustitev revizije.

Predlog tožene stranke obsega štiriinštirideset strani in je kljub pretiranemu obsegu vsebinsko popolnoma prazen. To pa pomeni, da je zaradi neizpolnjevanja zahtev iz četrtega in petega odstavka 367.b člena ZPP nepopoln, zato ga je Vrhovno sodišče na podlagi šestega odstavka 367.b člena ZPP zavrglo.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Predsednik sodišča prve stopnje je s sklepom Su 473/2019 zavrnil predlog toženke za izločitev razpravljajočega sodnika. Sodišče prve stopnje pa je nato razsodilo, da mora toženka tožnikoma plačati odškodnino za nepremoženjsko škodo v višini 34.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ker je z izsiljevanjem in grožnjami nedopustno posegla v njuno duševno integriteto. Na podlagi izvedenskih mnenj klinične psihologinje in psihiatra je ugotovilo, da sta tožnika zaradi protipravnega ravnanja toženke doživljala tako hud občutek strahu in eksistenčne ogroženosti, da se je pri obeh razvila posttravmatska stresna motnja, zaradi katere je prišlo do zmanjšanja njune življenjske aktivnosti. Po ugotovljenem obsegu nepremoženjske škode je sodišče prve stopnje tožnici za strah prisodilo 2.000,00 EUR, tožniku pa 3.500,00 EUR odškodnine, za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti pa je tožnici prisodilo 11.000,00 EUR, tožniku pa 17.500,00 EUR odškodnine, vse z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vložitve tožbe dalje.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožnikov in pritožbo toženke zoper sodbo in sklep zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo odločbo sodišča prve stopnje.

3. Toženka predlaga, naj Vrhovno sodišče zoper odločbo sodišča druge stopnje dopusti revizijo glede naslednjih pravnih vprašanj:

‒ Ali sta sodišči prve in druge stopnje zagrešili bistveno kršitev določb ZPP (41. člena ZPP), ki je vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijanih sodbe in sklepa, ko sta ugotavljali v primeru obeh tožnikov, ki je vsak zahteval od toženke svojo odškodnino za nematerialno škodo iz istega škodnega dejstva, vrednost spora po seštevku zahtevkov obeh tožnikov?

‒ Ali sta sodišči prve in druge stopnje zagrešili bistveno kršitev določb ZPP (70. člena ZPP), ki je vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijanih sodbe in sklepa, ko sta zavrnili zahtevek tožene stranke za izločitev sodnika prve stopnje?

‒ Ali sta sodišči prve in druge stopnje zagrešili bistveno kršitev določb ZPP in kršitev ustavnih pravic tožene stranke iz 22. in 25. člena Ustave RS, ko sta vsebinsko obravnavali nesklepčno tožbo, ki bi jo bilo potrebno zavreči oziroma zavrniti?

‒ Ali sta sodišči prve in druge stopnje pravilno uporabili materialno pravo glede obstoja elementov deliktne odškodninske odgovornosti: protipravnosti ravnanja, škode, vzročne zveze?

‒ Ali sta sodišči prve in druge stopnje zagrešili bistveno kršitev določb ZPP (261. člena ZPP), ki je vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijanih sodbe in sklepa, ko sta upoštevali zaslišanje tožnika, ki se na vabilo na zaslišanje ni odzval in izostanka ni opravičil in ko sta upoštevali dokaz (izvedensko mnenje), izveden po uradni dolžnosti mimo določbe 3. člena ZPP?

‒ Ali sta sodišči prve in druge stopnje zmotno uporabili materialno pravo glede presoje ugovora zastaranja?

‒ Ali sta sodišči prve in druge stopnje zmotno uporabili materialno pravo glede obravnave pravic – v katero pravico tožnikov naj bi bilo poseženo oziroma iz kakšnega naslova lahko tožnika zahtevata odškodnino?

‒ Ali sta sodišči prve in druge stopnje zagrešili bistveno kršitev določb ZPP (8. člena ZPP), ki je vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijanih sodbe in sklepa, ko sta opravili dokazno oceno, ki ne upošteva metodološkega napotka iz 8. člena ZPP?

‒ Ali sta sodišči prve in druge stopnje zagrešili bistveno kršitev določb ZPP (8. člena ZPP), ki je vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijanih sodbe in sklepa, ko sta uporabili v dokaznem postopku nedovoljen dokaz, ki ga nobena stranka ni predlagala?

‒ Kdaj lahko sodišče po ZPP izvaja dokaze po uradni dolžnosti in ali so ti pogoji v tej zadevi, ko se presoja elemente odškodninske odgovornosti, podani?

‒ Ali sta sodišči prve in druge stopnje pravilno uporabili materialno pravo, ko sta presojali odškodnino za škodo iz naslova strahu in duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti in ali je pravilno uporabljeno materialno pravo glede presoje izjemnih okoliščin, ki utemeljujejo odškodnino za začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti?

4. Predlog ni popoln.

5. Vrhovno sodišče je že večkrat (na primer v sklepih II DoR 191/2020 z dne 24. 7. 2020 in II DoR 189/2017 z dne 19.10.2017) obrazložilo, da kot precedenčno sodišče z razvojem sodne prakse in razlago prava, ki naj bo ex ante vodilo nižjim sodiščem pri odločanju, v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravlja predvsem javno funkcijo. Temu ustrezno postavlja zakon stroge pogoje glede obvezne vsebine predloga za dopustitev revizije. Četrti odstavek 367.b člena ZPP določa, da mora stranka v predlogu za dopustitev revizije natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala oziroma izkazati neenotnost sodne prakse. Po petem odstavku 367.b člena ZPP mora predlagatelj revizije, če se sklicuje na sodno prakso Vrhovnega sodišča ali sodišč druge stopnje, navesti opravilne številke zadev, kopije sodnih odločb, na katere se sklicuje, pa mora predložiti, če te niso javno objavljene. Če teh zahtev stranka ne izpolni, se predlog za dopustitev revizije zavrže (šesti odstavek 367.b člena ZPP). Zaradi strokovne zahtevnosti postopkov z izrednimi pravnimi sredstvi je z zakonom predpisano obvezno odvetniško zastopanje (tretji odstavek 86. člena ZPP).

6. Predlog toženke za dopustitev revizije kljub navedeni določbi v 367.b členu, da mora biti predlog kratek, obsega štiriinštirideset strani. Na prvih petih straneh pooblaščenec toženke po nepotrebnem povzema dosedanji potek postopka, na naslednjih dveh straneh sledi utemeljevanje, zakaj je napačna odločitev o stroških postopka, kljub temu, da iz ustaljene sodne prakse izhaja, da revizija zoper odločitev o stroških postopka sploh ni dovoljena. V nadaljevanju izpostavlja še deset pravnih vprašanj. Pri oblikovanju izpostavljenih vprašanj bi pooblaščenec toženke moral izhajati iz odgovorov pritožbenega sodišča, utemeljiti, zakaj so ti napačni in tudi zakaj bi revizijska obravnava posameznega vprašanja presegla pomen konkretne zadeve in bi bila pomembna za pravno varnost, enotno uporabo prava ali razvoj prava preko sodne prakse. Pooblaščenec toženke kljub ekscesni dolžini predloga tega ne stori: njegova utemeljitev je pretežno prepis enako predolgih pritožbenih navedb (41 strani). V besedilu tako na posameznih mestih kot izpodbijano sodbo še vedno navaja sodbo sodišča prve stopnje (na primer str. 16 predloga) in namesto, da bi obravnaval razloge sodišča druge stopnje, povzema razloge sodišča prve stopnje. Na sedemnajstih straneh v okviru sedmega in osmega vprašanja pod krinko bistvene kršitve določb pravdnega postopka izpodbija dejansko stanje, kar v revizijskem postopku ni dovoljeno (drugi odstavek 370. člena ZPP). Na nekaj mestih pavšalno doda stavek - da odločitve Vrhovnega sodišča v tovrstni zadevi ni (18. str. predloga). Pri zadnjem vprašanju pritožbenim navedbam doda le dostavek, da odločitev odstopa od zadeve II Cp 2951/2009, ki jo je omenilo sodišče prve stopnje, ne da bi na dejanskih okoliščinah utemeljil primerljivost zadev, saj bi se takoj izkazalo, da sta zadevi povsem neprimerljivi.

7. Navedene ugotovitve je mogoče strniti v oceno, da je predlog za dopustitev revizije kljub pretiranemu obsegu vsebinsko popolnoma prazen. To pa pomeni, da je zaradi neizpolnjevanja zahtev iz četrtega in petega odstavka 367.b člena ZPP nepopoln, zato ga je Vrhovno sodišče na podlagi šestega odstavka 367.b člena ZPP zavrglo.

8. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, ki je naveden v uvodu sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

Datum zadnje spremembe:

24.11.2021

Podobni dokumenti:

• VSRS Sklep II DoR 479/2021
• VSRS Sklep II DoR 248/2022
• VSRS Sklep III DoR 129/2021