<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSRS Sklep II DoR 369/2021

Sodišče:Vrhovno sodišče
Oddelek:Civilno-gospodarski oddelek, civilni senat
ECLI:ECLI:SI:VSRS:2021:II.DOR.369.2021
Evidenčna številka:VS00050341
Datum odločbe:20.10.2021
Opravilna številka II.stopnje:VSL Sodba in sklep II Cp 344/2020
Datum odločbe II.stopnje:27.01.2021
Senat:mag. Rudi Štravs (preds.), dr. Ana Božič Penko (poroč.), mag. Matej Čujovič
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
Institut:predlog za dopustitev revizije - prisilna hospitalizacija v psihiatrični bolnišnici - odškodninska odgovornost države - protipravno ravnanje - vmesna sodba - načelo pravnomočnosti - povrnitev nepremoženjske in premoženjske škode - odškodnina za izgubljeni zaslužek - višina odškodnine - načelo popolne odškodnine - stranska intervencija - zavrnitev predloga za dopustitev revizije

Jedro

Predlog za dopustitev revizije se zavrne.

Izrek

Predlog za dopustitev revizije se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožeča stranka (v nadaljevanju tožnica) zahteva od tožene stranke (v nadaljevanju toženka) plačilo odškodnine za nepremoženjsko in premoženjsko škodo, in sicer zaradi dveh protipravnih prisilnih hospitalizacij v letih 1999 in 2000.

2. Sodišče prve stopnje je delno ugodilo tožbenemu zahtevku in toženki naložilo plačilo zneska v višini 770 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 26. 6. 2003 dalje do plačila (I. točka izreka). V presežku je tožbeni zahtevek zavrnilo (II. točka izreka) ter sklenilo, da bo o stroških postopka odločilo s posebnim sklepom (III. točka izreka). Presodilo je, da je tožbeni zahtevek za prvi škodni dogodek, ko je bila tožnica prisilno hospitalizirana na zaprtem oddelku Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana v času od 26. 12. 1999 do 27. 12. 1999 (22 ur in 15 minut) s strani nepooblaščene osebe, po temelju v celoti utemeljen in da znaša pravična denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo 770 EUR.

3. Sodišče druge stopnje je pritožbo stranskega intervenienta zavrnilo. Tožničino pritožbo zoper sklepe z dne 2. 6. 2016, 9. 11. 2016, 23. 2. 2016, 9. 2. 2018, 21. 3. 2018 in 14. 10. 2019 je zavrnilo. Delno je ugodilo tožničini pritožbi in sodbo sodišča prve stopnje v II. točki izreka delno spremilo tako, da se II. točka izreka glasi:

„Tožena stranka je dolžna plačati tožeči stranki iz naslova premoženjske škode 16.583,48 EUR z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 3. 5. 2004 dalje do plačila in 14.583,50 EUR z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 18. 9. 2005 dalje do plačila, vse v roku 15 dni in denarno vsoto v EUR v višini davčne obveznosti tožnice po predpisih, ki urejajo dohodnino, po katerih bo tožnici odmerjena dohodnina od izplačane nepremoženjske škode z zakonitimi zamudnimi obrestmi (40.770 EUR z zakonitimi zamudnimi obrestmi) na podlagi sodbe Okrožnega sodišča v Kranju v tej zadevi, ki bo enaka vsoti odmerjene akontacije dohodnine od tega dohodka in odmerjene razlike dohodnine na letni ravni, če bo znesek odmerjene dohodnine na letni ravni za tožnico višji od zneska med letom plačane akontacije zaradi dohodka, izplačanega na podlagi sodbe in v primeru zamude z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo po poteku 15 dnevnega roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti dalje do plačila.

Kar zahteva tožeča stranka več in drugače, se zavrne (zavrnilni del nepremoženjske škode in zavrnilni del dohodnine od premoženjske škode z zakonitimi zamudnimi obrestmi).“

V ostalem delu je pritožbo tožnice zavrnilo kot neutemeljeno in v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Sklenilo je, da bodo pritožbeni stroški nadaljnji pravdni stroški.

Sodišče druge stopnje ni odgovarjalo na pritožbene navedbe, ki se nanašajo na drugi škodni dogodek, ki je trajal 59 dni. Ocenilo je, da je bila odškodnina za nepremoženjsko škodo v višini 40.000 EUR glede tega škodnega dogodka že pravnomočno prisojena s sodbo II Cp 2906/2016. Strinjalo se je s sodiščem prve stopnje, da je za prvi škodni dogodek odškodnina za nepremoženjsko škodo v višini 770 EUR primerna. Delno je ugodilo tožničini pritožbi v zvezi z odločitvijo glede zavrnitve tožbenega zahtevka za plačilo odškodnine iz naslova izpadlega dohodka. Z vmesno sodbo je bilo namreč pravnomočno odločeno o podlagi vseh tožbenih zahtevkov. Ker toženka in stranski intervenient nista prerekala višine premoženjske škode, je bilo treba pritožbi v tem delu ugoditi in prisoditi zahtevano škodo iz naslova izpadlega dohodka.

4. Stranski intervenient je zoper sodbo in sklep sodišča druge stopnje vložil predlog za dopustitev revizije glede naslednjih vprašanj:

1. Ali je pravilno stališče Višjega sodišča, da izdana vmesna sodba o temelju zahtevka apriori in v vseh primerih (tudi če se sodišče pred odločitvijo o temelju z navedbami glede nastanka škode sploh še ni ukvarjalo) pomeni, da zahtevka ni več mogoče zavrniti zaradi neizkazane vzročne zveze;

2. Ali je pravilno stališče Višjega sodišča, da izdana vmesna sodba o temelju zahtevka preprečuje zavrnitev zahtevka iz naslova izgubljenega dohodka kljub navedbi same tožeče stranke, da je sama dala odpoved delovnega razmerja, da bi se lahko učila za pravosodni izpit, kar je tekom postopka ugovarjala tudi tožena stranka;

3. Ali je pravilno stališče Višjega sodišča, da zgolj dejstvo, da je odločitev o prisilni hospitalizaciji sprejel specializant (ob ugotovitvi, da so obstajali pogoji za prisilno hospitalizacijo), pomeni, da je med ravnanjem stranskega intervenienta in zatrjevano škodo (ki naj bi bila izključno posledica prisilne hospitalizacije), podana vzročna zveza, ob upoštevanju dejstva, da bi do enakih posledic prišlo, če bi prisilno hospitalizacijo odredil zdravnik;

4. Ali je pravilno materialno pravno stališče Višjega sodišča, da se pri določanju odškodnine za škodo, ki izvira iz prisilne hospitalizacije v bolnišnici, opravi primerjava z odškodninami, ki jih sodišča priznavajo v zvezi z nezakonitim odvzemom prostosti v kazenskih postopkih?

5. Predlog ni utemeljen.

6. Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP).1 Vrhovno sodišče je ugotovilo, da navedeni pogoji za dopustitev revizije niso podani, zato je predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP). Senat je odločitev sprejel soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

-------------------------------
1 Uradni list RS, št. 26/99 s spremembami in dopolnitvami.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
18.11.2021

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDUxOTQ1