VSRS Sklep II DoR 145/2021

Jedro

Predlog se zavrne.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. V postopku pred Vrhovnim sodiščem ostaja sporen del preživnine, ki jo mora plačevati nasprotni udeleženec in je namenjen odplačevanju kredita za hišo v kateri živita predlagateljica in otrok nasprotnega udeleženca.

2. Sodišče prve stopnje je pri določitvi preživnine upoštevalo tudi plačilo mesečne anuitete za posojilo, ker bi sicer morala predlagateljica, če s posojilom ne bi reševala (svojega in otrokovega) stanovanjskega problema, plačevati najemnino (prim. VSL sodba IV Cp 454/2016). Po mnenju sodišča pa je predlagateljica, ki prejema plačo 770,00 EUR, z najetjem kredita v vrednosti 106.500,00 EUR in mesečnim obrokom skoraj 500,00 EUR presegla svoje materialne in finančne zmožnosti. Sodišče je prepričano, da bi si lahko predlagateljica, v kolikor bi sprejela ponudbo nasprotnega udeleženca (tj. da hišo prodata, poplačata kredit, preostalo kupnino pa si razdelita), s prejeto kupnino v višini okoli 70.000,00 EUR in bistveno manjšim kreditom (ter posledično mesečnim obrokom kredita), kupila primerno stanovanje ali bivalni prostor. Upoštevaje navedeno ji je iz tega naslova priznalo zgolj 100,00 EUR mesečno.

3. Sodišče druge stopnje je odločitev potrdilo z obrazložitvijo, da nima pomislekov v zvezi z odločitvijo sodišča prve stopnje, ki je priznalo kot strošek tudi anuiteto za plačilo stanovanjskega posojila v višini 100,00 EUR, saj bi bil najmanj tako visok tudi delež najemnine, če bi mati hišo prodala.

4. Zoper sodbo sodišča druge stopnje nasprotni udeleženec vlaga predlog za dopustitev revizije. Izpostavlja vprašanja, ki bi naj bila pomembna: 1) Ali je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP pred sodiščem druge stopnje, ker v izpodbijanem sklepu ni razlogov o pritožbenih ugovorih, da anuiteta stanovanjskega posojila ni potreben strošek otroka, ker sploh ni bil nujen za razrešitev stanovanjskega vprašanja matere in otroka in da je zmoten zaključek sodišča prve stopnje in v nasprotju z nadaljnjimi razlogi, da je predlagateljica najela posojilo zato, da ji ne bi bilo treba plačevati najemnine? 2a) Ali je materialno-pravno pravilno stališče nižjih sodišč, da med življenjske stroške otroka sodi tudi 100,00 EUR anuitete visokega posojila, ki ga je mati najela, da je zadržala v lasti luksuzno stanovanjsko hišo visoke tržne vrednosti? 2b) Ali je v okoliščinah obravnavanega primera, ko se je mati otroka preko svojih zmožnosti obremenila z najetjem kredita v vrednosti 106.500,00 EUR oziroma mesečno anuiteto 500,00 EUR ob plači 770,00 EUR, namesto da bi hišo tržne vrednosti 184.000,00 EUR prodala in bi ji ostalo 70.000,00 EUR za drugačno rešitev stanovanjskega problema nje in otroka, materialnopravno pravilno stališče sodišča, da življenjske stroške otroka predstavlja tudi 100,00 EUR anuitete tega posojila in da tudi za presojo preživninskih zmožnosti lastništvo hiše ni relevantno, ker mati v njej z otrokom živi in zanjo plačuje visok stanovanjski kredit? 2c) Ali lahko in ob kakšnih okoliščinah sodišče med potrebe otroka všteva tudi stroške anuitete stanovanjskega posojila, ki ga je najel rezidenčni starš?

5. Predlog ni utemeljen.

6. Ker niso izpolnjeni pogoji za dopustitev revizije iz 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), je Vrhovno sodišče na podlagi drugega odstavka 367.c člena ZPP predlog nasprotnega udeleženca zavrnilo.

7. Senat je odločitev sprejel soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

Datum zadnje spremembe:

12.07.2021

Podobni dokumenti:

• VSRS Sklep II DoR 115/2017
• VSRS Sklep II DoR 232/2021
• VSRS Sklep II DoR 443/2021