<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSRS Sodba XI Ips 53025/2020

Sodišče:Vrhovno sodišče
Oddelek:Kazenski oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSRS:2021:XI.IPS.53025.2020
Evidenčna številka:VS00044624
Datum odločbe:08.03.2021
Opravilna številka II.stopnje:VSK Sklep I Kp 53025/2020
Datum odločbe II.stopnje:13.01.2021
Senat:Barbara Zobec (preds.), Branko Masleša (poroč.), mag. Kristina Ožbolt
Področje:KAZENSKO PROCESNO PRAVO
Institut:enako varstvo pravic - pravna jamstva v kazenskem postopku - pripor - predlog državnega tožilca za podaljšanje pripora ob vložitvi obtožnice - načelo kontradiktornosti - pravica do izjave obdolženca

Jedro

Obramba se lahko do predloga za podaljšanje pripora, podanega v obtožnici, opredeli šele, ko je seznanjena tudi s tistim delom obtožnice, v katerem je podana obrazložitev očitkov obdolžencu oz. utemeljenega suma. To pomeni, da začne rok iz 2. odst. 272. člena ZKP teči šele z vročitvijo celotne obtožnice. Za obdolženca, ki slovenskega jezika ne razumeta, to pomeni vročitev celotne obtožnice v jeziku, ki ga razumeta, in ne zgolj vročitev prvih treh strani obtožnice (osebni podatki obdolžencev in tenor obtožnice) in predloga za podaljšanje pripora s pravnim poukom

Izrek

Zahtevama za varstvo zakonitosti se ugodi in se sklepa sodišč prve in druge stopnje razveljavita.

Obrazložitev

A.

1. Zunajobravnavni senat Okrožnega sodišča v Novi Gorici je ob vložitvi obtožnice zaradi kaznivih dejanj ropa po drugem v zvezi s prvim odstavkom 206. člena KZ-1 zoper obdolžena (zdaj obtožena) A. B. in A. C. s sklepom z dne 30. 12. 2020 podaljšal pripor iz pripornega razloga ponovitvene nevarnosti po 3. točki prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP). Višje sodišče v Kopru je pritožbi zagovornikov obdolžencev s sklepom z dne 13. 1. 2021 zavrnilo kot neutemeljeni.

2. Zahtevi za varstvo zakonitosti sta vložila obdolženčeva zagovornika, in sicer zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 3. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka iz drugega odstavka 371. člena ZKP, ki so vplivale na zakonitost izpodbijanega pravnomočnega sklepa ter zaradi kršitve 22. in 29. člena Ustave RS. Zagovornik obdolženega A. B. Vrhovnemu sodišču predlaga, da izpodbijani pravnomočni sklep razveljavi in odredi izpustitev obdolženca na prostost, zagovornica obdolženega A. C. pa, da ga razveljavi in zadevo vrne prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje.

3. V skladu z drugim odstavkom 423. člena ZKP je na zahtevi, ki ju ocenjuje kot utemeljeni, odgovorila vrhovna državna tožilka Barbara Jenkole Žigante. Ugotavlja, da je sodišče o predlogu za podaljšanje pripora odločilo pred pravilno vročitvijo obtožnice s predlogom obdolžencema in zagovornikoma, s čimer je kršilo načelo enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave, pravna jamstva v kazenskem postopku iz 29. člena Ustave ter drugi odstavek 272. člena ZKP. Vrhovnemu sodišču predlaga, da zahtevama ugodi, izpodbijani pravnomočni sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

4. O odgovoru vrhovne državne tožilke, ki ga je Vrhovno sodišče vročilo obdolžencema in zagovornikoma, sta se izjavila le zagovornika. Pridružujeta se stališču vrhovne državne tožilke in vztrajata pri navedbah iz zahteve. Ugotavljata, da se je rok za podaljšanje pripora iztekel dne 5. 1. 2021, in ker do tega datuma ni bil zakonito podaljšan, Vrhovnemu sodišču predlagata, naj odredi izpustitev obdolžencev.

B-1.

5. V obravnavani zadevi gre za procesno situacijo iz drugega odstavka 272. člena ZKP, saj je državna tožilka predlog za podaljšanje pripora zoper oba obdolženca podala v obtožnici. Citirana določba na zakonski ravni opredeljuje dolžnost sodišča po zagotavljanju kontradiktornosti v primeru podaljšanja pripora, saj določa, da sodišče obdolženca, ki je v priporu, pouči, da lahko v roku 24 ur poda odgovor na predlog za podaljšanje pripora, ki je podan v obtožnici. Pravica stranke do seznanitve in opredelitve glede vseh dejstev in okoliščin, ki utegnejo vplivati na njen pravni položaj, je namreč ena temeljnih procesnih garancij, ki mora biti zagotovljena v vsakem sodnem postopku. Gre za pravico do izjave oziroma pravico do kontradiktornosti, ki izhaja iz 22. člena Ustave (enako varstvo pravic) ter 29. člena Ustave (pravna jamstva v kazenskem postopku). Stranka mora imeti ustrezne in zadostne možnosti, da zavzame stališče tako glede dejanskih kot glede pravnih vidikov zadeve in tako vpliva na odločitev v postopku, ki se nanaša na njene pravice in pravne interese. Da ta pravica ni le navidezna, pač pa realna in učinkovita, mora biti stranki predhodno omogočeno, da izve za procesna dejanja, glede katerih se ima pravico izjaviti, še preden o njih odloči sodišče. Načelo kontradiktornosti kot izraz pravice do poštenega sojenja zahteva, da mora biti stranki omogočeno, da se seznani in opredeli do vseh vlog in listin v spisu, ki bi lahko na njeno škodo vplivale na odločitev sodišča. Iz 29. člena Ustave RS in drugega odstavka 272. člena ZKP izhajajoča dolžnost sodišča po zagotavljanju kontradiktornosti zato predpostavlja vročitev obtožnice s predlogom za podaljšanje pripora obdolžencu in zagovorniku ter nato spoštovanje 24-urnega roka, do izteka katerega ima obramba pravico, da se izjavi o okoliščinah ter dejstvih, ki so navedeni v pripornem predlogu, in dokazih, na katere se predlog opira, ter možnost, da ponudi nasprotna dejstva in dokaze.

B-2.

6. Iz razlogov izpodbijanega pravnomočnega sklepa in iz vsebine spisa izhajajo naslednja procesno relevantna dejstva in okoliščine:

– obdolženca sta Italijana, prostost jima je bila odvzeta dne 5. 10. 2020 in se nahajata v priporu, ki je bil v fazi pred izdajo izpodbijanega pravnomočnega sklepa podaljšan do dne 5. 1. 2021,

- po prejemu obtožnice s predlogom za podaljšanje pripora se je prvostopenjsko sodišče odločilo, da bo o priporu odločilo po opravljenem pripornem naroku dne 29. 12. 2020, na katerem bi strankam vročilo obtožnico s predlogom za podaljšanje pripora in ustreznimi pravnimi pouki ter jo obdolžencema s pomočjo sodne tolmačke ustno prevedlo v italijanski jezik, in sicer v tistem obsegu, kot bi bilo to nujno za celovito seznanitev z omenjenim predlogom,

- sodišče bi obrambi na naroku omogočilo tudi to, da se izjasni o predlogu za podaljšanje pripora, oz. bi se ta lahko o predlogu izjavila pisno v roku 24 ur od oprave naroka,

- zagovornika je o naroku telefonsko seznanila vpisničarka, in sicer dan prej; zagovornik obdolženega A. B. je že takrat izjavil, da se naroka zaradi nepravilnega vabljenja nanj ne bo udeležil, zagovornica obdolženega A. C. pa je to sporočila naslednjega dne,

- pred izvedbo naroka sta obdolženca sodišču v italijanskem jeziku sporočila, da se ga ne bosta udeležila, ker njuna zagovornika nanj nista bila pravilno vabljena,

- sodišče obdolžencema pred razpisanim terminom naroka, torej skupaj z vabilom na narok, ni vročilo ne obtožnice ne predloga za podaljšanje pripora ali pravnega pouka o pravici do izjave na predlog v roku 24 ur,

- obdolženca in zagovornika se naroka niso udeležili,

- sodišče je obtožnico s predlogom za podaljšanje pripora, vključno s pravnim poukom o pravici do odgovora nanj v roku 24 ur, zagovornikoma vročalo po elektronski pošti dne 28. 12. 2020 oz. dne 29. 12. 2020,

- obdolžencema pa je, pisno prevedene v italijanski jezik, dne 29. 12. 2020 vročilo prve tri strani obtožnice, ki so vsebovale njune osebne podatke in tenor obtožnice, ter predlog za podaljšanje pripora na 23. strani obtožnice, pa tudi obvestilo o vročitvi obtožnice s pravnim poukom o pravici do odgovora na predlog za podaljšanje pripora v roku 24 ur; sodišče je obdolžencema pojasnilo, da jima bo obtožnica, v celoti prevedena v italijanski jezik, vročena naknadno,

- obdolženca sta sodišču dne 30. 12. 2020 v italijanskem jeziku pisno sporočila, da vročenih listin ne razumeta,

- zunajobravnavni senat je o predlogu za podaljšanje pripora odločil dne 30. 12. 2020,

- obtožnica, v celoti pisno prevedena v italijanski jezik, je bila obdolžencema vročena dne 4. 1. 2021.

7. Drugi odstavek 272. člena ZKP določa, da sodišče v procesni situaciji, kot je obravnavana, obdolženca pouči, da lahko v štiriindvajsetih urah poda odgovor na predlog za podaljšanje pripora. V sodni praksi Vrhovnega sodišča je že bilo sprejeto stališče, da se lahko obramba do predloga za podaljšanje pripora, podanega v obtožnici, opredeli šele, ko je seznanjena tudi s tistim delom obtožnice, v katerem je podana obrazložitev očitkov obdolžencu oz. utemeljenega suma. To pomeni, da začne 24-urni rok teči šele z vročitvijo celotne obtožnice1. Za obdolženca, ki slovenskega jezika ne razumeta, to pomeni vročitev obtožnice v jeziku, ki ga razumeta, saj bo le na tak način realno in učinkovito zagotovljena njuna pravica do seznanitve in opredelitve glede vseh dejstev in okoliščin, ki utegnejo s predlogom za podaljšanje pripora ob vloženi obtožnici vplivati na njun pravni položaj. Že zakon določa, da je treba za obdolženca zagotoviti pisno prevajanje tistih listin oz. pisnega dokaznega gradiva, ki je bistveno za uveljavljanje njegovih pravic, med katere se uvršča tudi obtožnica, katere sestavni del je predlog za podaljšanje pripora, kar je primer obravnavane zadeve, pri čemer je obtožni akt že po zakonu opredeljen kot t.i. bistven dokument (drugi odstavek 8. člena ZKP).

8. Ker na narok za odločanje o priporu, ki ga je prvostopenjsko sodišče razpisalo za dne 29. 12. 2020, obdolženca in zagovornika niso pristopili, je poskušalo sodišče obdolženca s predlogom za podaljšanje pripora seznaniti z vročitvijo listin. Toda v ta namen jima je vročilo le pisni prevod prvih treh strani obtožnice (ki so vsebovala osebne podatke obdolžencev in tenor obtožnice) in predloga za podaljšanje pripora s pravnim poukom o pravici do izjave na predlog v štiriindvajsetih urah. Ostali deli obtožnice obdolžencema niso bili vročeni niti v slovenskem jeziku, ju je pa sodišče obvestilo, da jima bo obtožnica, v celoti prevedena v italijanski jezik, vročena naknadno. To se je zgodilo dne 4. 1. 2021, zato je rok štiriindvajsetih ur za podajo odgovora na predlog za podaljšanje pripora začel teči šele takrat. To pa pomeni, da zunajobravnavni senat, ki je o predlogu za podaljšanje pripora odločil dne 30. 12. 2020, obdolžencema ni zagotovil dejanske možnosti, da se seznanita s predlogom tožilstva in da o njem zavzameta stališče, še preden je sam odločil o predlogu za podaljšanje pripora. Zagovornika imata prav, da je na ta način kršil drugi odstavek 272. člena ZKP, s tem pa tudi minimalna procesna jamstva poštenega postopka iz 29. člena Ustave.

9. Zagovornika sta z zahtevama uveljavljala še druge bistvene kršitve določb kazenskega postopka, ki so vplivale na zakonitost izpodbijanega pravnomočnega sklepa, in sicer v zvezi z zakonitostjo načina vabljenja zagovornikov in obdolžencev na narok za odločanje o priporu, glede pogojev za opravo tega naroka ter glede zakonitosti načina vročitve obtožnice s predlogom za podaljšanje pripora zagovornikoma. Ker je Vrhovno sodišče kršitev zakona, ki terja razveljavitev sklepov sodišč prve in druge stopnje, ugotovilo (že) v zvezi s pravico do izjave obdolžencev na predlog za podaljšanje pripora, preostalih uveljavljanih kršitev zakona ni presojalo.

C.

10. Vrhovno sodišče je ugotovilo kršitev pravice do obrambe iz 29. člena Ustave v zvezi z drugim odstavkom 272. člena ZKP, zato je zahtevama za varstvo zakonitosti ugodilo ter sklepa sodišč prve in druge stopnje razveljavilo (prvi odstavek 426. člena ZKP). Novega odločanja o predlogu za podaljšanje pripora pred sodiščem prve stopnje ni odredilo, saj je pripor, podaljšan z razveljavljenima sklepoma, že potekel in je sodišče v skladu z drugim odstavkom 207. člena ZKP preizkusilo, ali so še dani pogoji za pripor.

-------------------------------
1 Glej sodbo Vrhovnega sodišča XI Ips 37117/2020 z dne 12. 11. 2020.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o kazenskem postopku (1994) - ZKP - člen 272, 272/2
Ustava Republike Slovenije (1991) - URS - člen 22, 29

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
21.04.2021

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDQ2NzMz