VSRS Sklep II Ips 56/2020

Jedro

Čeprav je v petem odstavku 21.a člena ZIZ, enako kot sta stranki določili v pogodbi, predvideno, da se pisna izjava vroča priporočeno po pošti, je namen tega določila, da upnik pridobi dokaz o vročitvi, ali pa (v primerih izogibanja vročitvi) vsaj dokaz o poskušani vročitvi, tudi če do dejanske vročitve ni prišlo. To je logično, saj gre za vročanje izven sodnega postopka, pri katerem listina, notarski zapis, pridobi prav posebno značilnost, značilnost neposredne izvršljivosti.

Ni izključeno, da bi lahko upnik tudi z "navadno" (R) priporočeno pošiljko (ne le s priporočeno pošiljko s povratnico ali z osebno vročitvijo) dokazal vročitev ali vsaj to, da se je pošiljka skušala vročiti dolžniku. A dokaza o tem upnik v postopku (vsaj vse do drugega pritožbenega postopka) ni predložil. Predložil je zgolj izpisek iz sprejemne knjige pošte, ki dokazuje, da je pošiljko na pošti oddal z oznako "R" (navadno priporočeno). Izpisek pa ni vseboval sprejemnih številk, na podlagi katerih bi potencialno pošta lahko sledila pošiljki in pojasnila, kaj se je z le to zgodilo.

Od spremembe ZPP-E dalje velja tretji odstavek 286. člena ZPP, ki določa, da lahko stranke tudi po prvem naroku za glavno obravnavo navajajo nova dejstva, predlagajo nove dokaze in uveljavljajo ugovore zaradi pobota in zastaranja, vendar le,...če njihova dopustitev po presoji sodišča ne bi zavlekla reševanja spora. Po stališču Vrhovnega sodišča je navedeno v obravnavani zadevi treba razlagati strogo. Prekluzija še vedno zagotavlja tudi koncentracijo sojenja na prvi stopnji. V obravnavani zadevi je imel upnik vse možnosti opraviti poizvedbe na pošti najkasneje, ko je prejel prvi sklep sodišča druge stopnje in se seznanil s stališčem sodišča. Prav tako bi se s presojo novih trditev in izvedbo predlaganih dokazov, predvsem z opravljanjem poizvedb na pošti, nedvomno zavlekel postopek.

Na obstoj izvršilnega naslova v ugovornem postopku pazi sodišče po uradni dolžnosti. S tem, ko je dolžnik zatrjeval, da do razdora pogodbe ni prišlo, saj obvestila ni prejel, je posledično ugovarjal tudi predčasni zapadlosti terjatve in njeni višini. Trditvena podlaga dolžnika, ki jo je podal v ugovoru zoper sklep o izvršbi, je zadostna.

Izrek

I. Revizija se zavrne.

II. Upnik sam trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

Dosedanji potek postopka in odločitev sodišč prve in druge stopnje

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom o izvršbi I 148/2018 z dne 11. 7. 2018 na podlagi izvršilnega naslova, notarskega zapisa SV ... z dne 5. 2. 2015, na upnikov predlog dovolilo izvršbo proti dolžniku zaradi izterjave glavnice v znesku 58.653,63 EUR s pogodbeno dogovorjenimi zamudnimi obrestmi z obrestno mero v višini 22,50 % letno od 23. 11 2015 dalje ter izvršilne stroške. V prvem sojenju je sodišče prve stopnje ugodilo dolžnikovemu ugovoru in sklep o izvršbi razveljavilo ter predlog za izvršbo zavrnilo. Nato je sodišče druge stopnje ugodilo pritožbi upnika, razveljavilo sklep sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek. Sodišče prve stopnje je nato v novem postopku sklenilo, da se ugovoru dolžnika delno ugodi in se sklep o izvršbi I 148/2018 z dne 11. 7. 2018 razveljavi v delu, ki se nanaša na plačilo dela glavnice v znesku 5.903,64 EUR, skupaj s pogodbeno dogovorjenimi zamudnimi obrestmi v višini 22,50 % letno za čas od 6. 2. 2018 dalje do plačila in pogodbenih dogovorjenih zamudnih obresti od zneska 58.653,63 EUR v višini 22,50 % letno za čas od 23. 11. 2015 do 5. 2. 2018 ter predlog za izvršbo v tem delu zavrnilo (prvi odstavek 1. točke izreka). V preostalem delu je ugovor dolžnika zavrnilo (drugi odstavek 1. točke izreka).

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo upnika zavrnilo in v izpodbijanem prvem odstavku 1. točke izreka sklep sodišča prve stopnje potrdilo.

3. Vrhovno sodišče je s sklepom II DoR 87/2020 z dne 5. 6. 2020 na predlog upnika dopustilo revizijo glede vprašanj:

- ali je sodišče druge stopnje pri presoji vprašanja, ali je upnik izkazal predčasno zapadlost terjatve, pravilno uporabilo 20.a člen Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ),

- ali bi višje sodišče moralo upoštevati upnikove trditve in dokazne predloge iz dopolnitve upnikove pritožbe z dne 11. 9. 2019 glede na določila 337. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in 286. člena ZPP,

- ali je obstajala zadostna trditvena podlaga na strani dolžnika glede neizkazane predčasne zapadlosti upnikove terjatve v smislu 20.a člena ZIZ oziroma ali drži, da ta trditvena podlaga sploh ni bila potrebna, ker lahko sodišče vsa dejstva v tej zadevi raziskuje po uradni dolžnosti.

4. Upnik je v skladu s tem sklepom vložil revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka (prvi odstavek 370. člena ZPP) ter kršitev ustavno zagotovljenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter ustavnih načel. Predlaga, da Vrhovno sodišče izpodbijani sklep sodišča druge stopnje spremeni tako, da pritožbi upnika v celoti ugodi in prvostopenjski sklep spremeni tako, da sklep o izvršbi v celoti obdrži v veljavi in dolžnikov ugovor zoper sklep o izvršbi v celoti zavrne in dolžniku naloži v plačilo vse izvršilne stroške z zakonskimi zamudnimi obrestmi vred. Podredno predlaga, da revizijsko sodišče izpodbijana sklepa razveljavi in zadevo vrne sodišču druge stopnje oziroma sodišču prve stopnje v ponovno sojenje. Priglaša stroške postopka.

5. Revizija je bila vročena v odgovor dolžniku, ki pa odgovora ni vložil.

Ugotovljeno dejansko stanje in oris zadeve

6. Revizijsko sodišče v primeru dopuščene revizije preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu in glede tistih konkretnih pravnih vprašanj, glede katerih je bila revizija dopuščena (371. člen ZPP). Za presojo utemeljenosti revizije so zato relevantne dejanske ugotovitve v sodbah sodišč prve in druge stopnje, ki so povezane s pravnimi vprašanji, glede katerih je bila revizija dopuščena in na katera je Vrhovno sodišče vezano (drugi odstavek 370. člena ZPP):

- Upnik in dolžnik sta 5. 2. 2015 v notarskem zapisu sklenila Posojilno pogodbo 9092/2015¹. V Sporazumu o zavarovanju denarne terjatve je dolžnik pristal na neposredno izvršljivost. Dan zapadlosti terjatev po posojilni pogodbi je bil 5. 2. 2018.

- Ker je bil dolžnik v zamudi s plačilom obroka za mesec maj 2015 za več kot 45 dni, je imel upnik skladno s pogodbo pravico razdreti pogodbo in zahtevati plačilo celotne terjatve. V pogodbi sta se glede tega dogovorila, da se pisna izjava upnika oziroma obvestilo notarja vroča priporočeno po pošti (zadnji stavek četrtega odstavka na 7. strani dogovora).

- Tekom postopka je upnik zatrjeval, da je pogodbo razdrl dne 20. 11. 2015, in sicer naj bi dolžniku poslal izjavo o razdrtju pogodbe.

- Dolžnik je v ugovoru zoper sklep o izvršbi ugovarjal, da ni prišlo do razdora pogodbe, saj obvestila upnika ni prejel.

- Glede vročitve izjave je upnik v postopku pred sodiščem prve stopnje predložil izpis iz poštne knjige (list. št. 8), iz katerega je razvidno, da je bilo obvestilo o razdrtju pogodbe dolžniku poslano z (navadno) priporočeno pošiljko (oznaka R). Na popisu je žig upnika kot pošiljatelja, kot prejemnik pošiljke je naveden dolžnik, v opombi je navedeno da gre za pošiljko z oznako R, na njem je tudi žig poštne poslovalnice s podpisom poštnega uslužbenca, v predvidenem stolpcu za navedbo sprejemnih pošiljk (stolpec z oznako 2) pa le teh ni navedenih. Pošiljke upniku niso bile vrnjene.

- Upnik je šele v njegovi dopolnitvi pritožbe z dne 11. 9. 2019 (v drugem sojenju, list. št. 232) njegove trditve in dokaze dopolnil tako, da je pojasnil, da se je zaradi zahteve sodišča druge stopnje (v prvem sojenju), da morajo biti v poštni knjigi pri predmetni pošiljki zapisane sprejemne številke oddanih pošiljk, po telefonu obrnil na pošto. Prejel je pojasnilo, da poštni uslužbenci v primerih, ko se v enem dnevu na pošto odda več poštnih pošiljk, sprejemnih številk ne pišejo v poštno knjigo iz razloga, ker je v poštni knjigi za to premalo prostora. Dne 20. 11. 2015 pa je upnik na pošto vložil kar 10 različnih pošiljk in je zapolnil vse vrstice na eni strani v poštni knjigi. Nato je pridobil rekapitualcijo oddanih pošiljk na ta dan skupaj s potrdilom o opravljeni storitvi, v kateri je pošta potrdila, da je ta dan prejela 10 pošiljk in za vsako napisala sprejemno številko. Trdi, da se preko sprejemnih številk lahko preveri, ali je pošta dejansko poskusila vročiti oziroma je vročila pošiljko, ki je bila ta dan naslovljena na dolžnika. Predlagal je opravo poizvedb pri Pošti Slovenije, d. o. o., ki bi lahko potrdila in preverila navedeno.

7. V postopku se še vedno postavljajo vprašanja (1) pravilnosti vročanja izjave o razdoru pogodbe z namenom izkaza predčasne zapadlosti terjatve (priporočeno (R), brez izkazane sprejemne številke pošiljke), (2) pravočasnosti upnikove dopolnitve trditvene podlage (dopolnitve z manjkajočimi sprejemnimi številkami in podaje predloga za opravo poizvedb na pošti) in (3) zadostnosti dolžnikovih ugovornih navedb (ali je z ugovorom, da pošiljke ni prejel, nasprotoval tudi (predčasni) zapadlosti terjatve).

Odločitev o reviziji

8. Revizija ni utemeljena

Glede izkaza predčasne zapadlosti terjatve – priporočenega vročanja izjave o razdoru pogodbe (prvo dopuščeno vprašanje)

9. V revizijskem postopku je najprej treba odgovoriti na vprašanje, ali je upnik dolžniku glede na opisano dejansko stanje in 20.a člen ZIZ pravilno vročal (z »navadno« priporočeno pošiljko) izjavo o razdoru posojilne pogodbe (zaradi dolžnikove kršitve pogodbe) in ali je vročitev izkazal. Z vročitvijo te izjave dolžniku bi prišlo do predčasne zapadlosti terjatve po posojilni pogodbi (v letu 2015 in ne šele v letu 2018), ki je bila sklenjena v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa. Dolžnik je ugovarjal, da izjave nikoli ni prejel.

10. Sodišči nižjih stopenj sta sprejeli stališče, da upnik ni dokazal vročitve pošiljke. Sodišče prve stopnje je v prvem sojenju obrazložilo, da bi upniku dokazilo o vročitvi omogočala pošiljka priporočeno s povratnico (oznaka AR) ali priporočena osebna vročitev, ne pa »navadna priporočena« pošiljka (oznaka R). Sodišče druge stopnje je v sklepu z dne 24. 4. 2019 (v prvem postopku) obrazložilo drugače, da upnik sicer pravilno opozarja, da 20.a člen ZIZ ne zahteva, da mora upnik dolžniku izjavo o zapadlosti vročati priporočeno s povratnico ali z osebno priporočeno vročitvijo, temveč določa le, da se izjava o zapadlosti vroča priporočeno po pošti. Priporočena pošiljka pa je tudi »navadna« priporočena pošiljka z oznako R. A je presodilo, da bi kot dokazilo o vročitvi v smislu tretjega v zvezi s petim odstavkom 20.a člena ZIZ zadoščal ustrezno izpolnjen popis oddanih pošiljk oziroma izpis iz poštne knjige, vendar v konkretnem primeru na predloženem popisu ni navedenih sprejemnih številk za oddane pošiljke, na podlagi katerih bi bilo na javno dostopnem sistemu Pošte Slovenije za sledenje pošiljk (http://sledenje.pošta.si) možno preveriti, kaj se je po oddaji priporočene pošiljke z le-to zgodilo. Temu je v ponovnem sojenju sledilo sodišče prve stopnje, odločitev je z zavrnitvijo upnikove pritožbe potrdilo sodišče druge stopnje.

11. V reviziji upnik navaja, da sodna praksa višjih sodišč glede vprašanja, kdaj upnik po 20.a členu ZIZ izkaže zapadlost terjatve, ni enotna in to prakso v nadaljevanju povzema. Med drugim iz sklepa I Cpg 767/2016 izhaja, da če upnik vroča izjavo o zapadlosti priporočeno, to zadošča. Enako je stališče v sklepu VSL I Ip 1041/2016, medtem ko se po sklepu VSL I Ip 3381/2015 ter VSC I Ip 881/2007 zahteva dejanska vročitev. Meni, da breme morebitne izgube pošiljke ne more biti na njem, če je storil, kar mu nalaga pogodba in zakon. Pošiljka mu ni bila vrnjena. Zaradi morebitne izgube pošte ne more biti na slabšem kot tisti upniki, ki so dobili vrnjeno pošiljko iz razlogov na strani dolžnika (je zavrnil sprejem pošiljke, se je preselil brez obvestila upnika – kakor izhaja iz sodne prakse). Dolžnik kot (takrat) samostojni podjetnik bi moral vsako pošto redno dvigovati. Odstotek izgubljenih pošiljk je izjemno nizek.

12. ZIZ v 20.a členu določa izvršljivost notarskega zapisa: (1) Notarski zapis je izvršljiv, če je dolžnik v njem soglašal z njegovo neposredno izvršljivostjo in če je terjatev, ki izhaja iz notarskega zapisa, zapadla. (2) Zapadlost terjatve se dokazuje z notarskim zapisom, javno listino ali po zakonu overjeno listino. (3) Če zapadlost terjatve ni odvisna od poteka roka, temveč od drugega dejstva, ki je navedeno v notarskem zapisu, notar stranke opozori, da za dokaz zapadlosti terjatve zadostuje upnikova pisna izjava dolžniku, da je terjatev zapadla, z navedbo dneva zapadlosti in dokazilom o vročitvi pisne izjave o zapadlosti terjatve dolžniku. Notar stranke opozori, da lahko, namesto dokazila o vročitvi pisne izjave o zapadlosti terjatve dolžniku, upnik pooblasti notarja, da zapadlost sporoči dolžniku. (5) Pisna izjava upnika oziroma sporočilo notarja iz tretjega odstavka tega člena se vroča priporočeno po pošti.

13. Po presoji Vrhovnega sodišča glede na dikcijo (predvsem) tretjega odstavka 20.a ZIZ člena ni dvoma, da je dokazno breme o vročitvi izjave glede zapadlosti terjatve na upniku. Procesno dokazno breme pa tudi ni prešlo na dolžnika že s tem, ko je upnik predložil potrdilo, da je pošiljko priporočeno oddal na pošto. Čeprav je v petem odstavku tega člena, enako kot sta stranki določili v pogodbi, predvideno, da se pisna izjava vroča priporočeno po pošti, je namen tega določila, da upnik pridobi dokaz o vročitvi, ali pa (v primerih izogibanja vročitvi) vsaj dokaz o poskušani vročitvi, tudi če do dejanske vročitve ni prišlo. To je logično, saj gre za vročanje izven sodnega postopka, pri katerem listina, notarski zapis, pridobi prav posebno značilnost, značilnost neposredne izvršljivosti. Seznanitev z izjavo ima torej za dolžnika pomembne posledice. Primarno je tako glede na tretji odstavek 20.a člena ZIZ treba izhajati iz prejemne teorije.²

14. Čemu je torej namenjena »priporočena pošiljka«? Po 21. točki 2. člena Zakona o poštnih storitvah (v nadaljevanju ZPSto-2)³ je »priporočena poštna pošiljka« poštna storitev, ki v skladu s tem zakonom po enotni tarifi zagotavlja jamstvo za izplačilo odškodnine ob izgubi, kraji ali poškodbi in omogoča, da lahko pošiljatelj na svojo zahtevo pridobi dokaz o dostavi te pošiljke. Glede dostavljanja in vročanja priporočenih pošiljk je v 41. členu ZPSto-2 določeno še: (2) Priporočene in vrednostne poštne pošiljke se vročajo naslovniku osebno na naslovu. Če to ni mogoče, se priporočena in vrednostna pošiljka vroči enemu od odraslih članov gospodinjstva ali osebi, pooblaščeni za prevzem poštnih pošiljk. (3) Če poštnih pošiljk iz prejšnjega odstavka zaradi odsotnosti ni mogoče vročiti osebam iz prejšnjega odstavka, pusti dostavljavec v hišnem predalčniku obvestilo, v katerem navede kraj prevzema in rok, v katerem se lahko prevzame poštna pošiljka. (4) Če naslovnik poštne pošiljke ne prevzame v roku, določenem v obvestilu iz prejšnjega odstavka, se poštna pošiljka vrne pošiljatelju. (5) Če naslovnik ali osebe iz drugega odstavka tega člena priporočene in vrednostne poštne pošiljke nočejo sprejeti, napiše vročevalec ali vročevalka (v nadaljnjem besedilu: vročevalec) na poštno pošiljko ali vročilnico datum in razlog zavrnitve sprejema in poštno pošiljko vrne pošiljatelju. Iz Splošnih pogojev izvajanja univerzalne poštne storitve⁴ še izhaja, da je priporočeno pismo zaprta pošiljka, ki se evidentira pri sprejemu in vročitvi. Masa in velikosti morajo ustrezati pogojem za navadno pismo (9. člen Splošnih pogojev). Pošiljka, na kateri je označen pošiljateljev naslov, se vrne pošiljatelju, če: je naslovnik ali oseba, ki se ji pošiljka lahko vroči, noče sprejeti, - je naslovnik neznan, - je naslovnik odpotoval ali se je odselil, - je naslovnik ali oseba, ki se ji pošiljka lahko vroči, ne prevzame v roku za prevzem, - je naslovnik umrl (26. člen Splošnih pogojev).

15. Glede na 21. točko 2. člena ZPSto-2 lahko torej pošiljatelj na svojo zahtevo pridobi dokaz o dostavi priporočene pošiljke, prav tako iz 9. člena Splošnih pogojev izhaja, da se priporočeno pisno evidentira ne samo pri sprejemu temveč tudi pri vročitvi. Ni torej izključeno, da bi lahko upnik tudi z »navadno« (R) priporočeno pošiljko (ne le s priporočeno pošiljko s povratnico ali z osebno vročitvijo) dokazal vročitev ali vsaj to, da se je pošiljka skušala vročiti dolžniku. Kar pa je ključno za odločitev v obravnavani zadevi pa je, da dokaza o tem upnik v postopku (vsaj vse do drugega pritožbenega postopka) ni predložil. Predložil je zgolj izpisek iz sprejemne knjige pošte, ki dokazuje, da je pošiljko na pošti oddal z oznako »R« (navadno priporočeno). Izpisek pa ni vseboval sprejemnih številk, na podlagi katerih bi potencialno pošta lahko sledila pošiljki in pojasnila, kaj se je z le to zgodilo. Če pride do spora o vročitvi, je to pomembno. Prav tako ne navaja, da bi predložil potrdilo o poslani pošiljki ali predlagal opravo poizvedb na pošti. Vse to je predložil oziroma predlagal kasneje, šele v dopolnitvi pritožbe v ponovljenem postopku, stvar odgovora na drugo dopuščeno vprašanje pa bo, ali je to prepozno.

16. Vrhovno sodišče še dodaja, da za zaključek o vročitvi glede na okoliščine primera ne zadostuje le to, da se pošiljka ni vrnila naslovniku, kakor to ob neuspešni vročitvi predvideva četrti odstavek 41. člena ZPSto-2. Čeprav je možnost majhna, se pošiljka lahko tudi po njeni oddaji izgubi. Posledice za dolžnika pa so prevelike, če bi breme izgube pošiljke prešlo nanj. Upnik zaradi tega obdrži vse druge oblike varstva, če ne dobi odgovora lahko npr. pošiljko ponovno pošlje.

17. Sodišče druge stopnje je tako pri presoji vprašanja, ali je upnik izkazal predčasno zapadlost terjatve, pravilno uporabilo 20.a člen ZIZ.

Glede (ne)pravočasnosti upnikovih trditev in dokazov (drugo dopuščeno vprašanje)

18. Glede na že navedeno (glej 6. alinejo 6. točke ter 15. točko te sodbe) je očitno, da je upnik v dopolnitvi pritožbe v ponovljenem postopku predložil dokaze oziroma predlagal izvedbo dokazov, ki bi lahko bili za presojo v obravnavani zadevi pomembni. Vprašanje pa je, ali je to storil pravočasno.

19. Sodišče druge stopnje je v sklepu z dne 18. 12. 2019 obrazložilo, da teh novih trditev in novih dokazov iz dopolnitve pritožbe z dne 11. 9. 2019 ni upoštevalo. Upnik bi moral namreč predčasno zapadlost izkazati že v samem postopku za izvršbo oziroma v okviru ugovornega postopka. Zato se ne more uspešno sklicevati na to, da se je šele s prejemom odločbe višjega sodišča seznanil s potrebnimi zahtevami iz 20.a člena ZIZ.

20. Upnik meni, da je dodatne trditve in dokaze podal pravočasno. V reviziji navaja, da je od spremenjenih določb ZPP (iz septembra 2017) pravilo pravočasnosti navedb in dokaznih predlogov znatno omiljeno. Sklicuje se na 377. člen ZPP in 286. člen ZPP, pri čemer kot ključno izpostavlja, da stranke lahko tudi kasneje, po prvem naroku navajajo nove trditve in predložijo nove dokaze, če njihova dopustitev ne bi zavlekla reševanja spora. Sodne prakse glede tega pravega standarda še ni. Tekom ugovornega postopka ni mogel vedeti, da bo sodišče zahtevalo, da je na poštni knjigi zapisana tudi sprejemna številka pošiljke, s to zahtevo se je seznanil šele ko je prejel sklep sodišča druge stopnje in nato nov sklep sodišča prve stopnje ter se je iz tega razloga obrnil na pošto, ki bi preko sprejemne številke lahko (po poizvedbah sodišča) potrdila, kaj se je po oddaji dejansko zgodilo s pošiljko. Sodišču druge stopnje v zvezi s tem očita več kršitev določb postopka, predvsem pravice do izjave in pravice do pravnega sredstva.

21. V 337. členu ZPP je določeno: (1) V pritožbi sme pritožnik navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze le, če izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti oziroma predložiti do prvega naroka za glavno obravnavo oziroma do konca glavne obravnave, če so izpolnjeni pogoji iz četrtega odstavka 286. člena tega zakona.⁵ Od spremembe ZPP-E dalje velja tretji odstavek 286. člena ZPP, ki določa, da lahko stranke tudi po prvem naroku za glavno obravnavo navajajo nova dejstva, predlagajo nove dokaze in uveljavljajo ugovore zaradi pobota in zastaranja, vendar le, če jih brez svoje krivde niso mogle navesti na prvem naroku ali če njihova dopustitev po presoji sodišča ne bi zavlekla reševanja spora. V Predlogu zakona je pojasnjeno, da je predlagatelj v tem odstavku povzel stališče iz sodne prakse⁶, da so novote (dejstva, dokazi), ki so predložene po prvem naroku za glavno obravnavo, še vedno mogoče, če njihova dopustitev po presoji sodišča ne bi zavlekla reševanja spora. Gre za pravni standard, ki je vedno podan, če je treba zaradi novih dejstev ali dokazov razpisati nov narok za glavno obravnavo (taka je rešitev v nemškem in avstrijskem pravu).⁷ Enako je že od novele ZPP-D⁸ veljalo le za prekluzijo glede pripravljalnih vlog.⁹ Po Predlogu ZPP-D¹⁰ se postopek zavleče tudi, če mora sodišče za zagotovitev učinkovite obrambe nasprotne stranke preložiti narok, če stranka šele na narok prinese pripravljalno vlogo, ki je bodisi obsežna bodisi gre v njej za zapletena pravna vprašanja.

22. Po stališču Vrhovnega sodišča je navedeno v obravnavani zadevi treba razlagati strogo. Prekluzija še vedno zagotavlja tudi koncentracijo sojenja na prvi stopnji. V obravnavani zadevi je imel upnik vse možnosti opraviti poizvedbe na pošti najkasneje, ko je prejel prvi sklep sodišča druge stopnje in se seznanil s stališčem sodišča. Pa niti sam ne navaja, da bi to storil še preden je izdalo sodišče prve stopnje sklep v ponovnem postopku, ampak je to storil šele v dopolnitvi pritožbe v ponovljenem postopku. Prav tako bi se s presojo novih trditev in izvedbo predlaganih dokazov, predvsem z opravljanjem poizvedb na pošti, nedvomno zavlekel postopek.

23. Višjemu sodišču torej glede na določila 337. člena ZPP in 286. člena ZPP ni bilo treba upoštevati upnikovih trditev in dokaznih predlogov iz dopolnitve upnikove pritožbe z dne 11. 9. 2019.

Glede zadostnosti dolžnikove trditvene podlage (tretje dopuščeno vprašanje)

24. Pri tretjem dopuščenem vprašanju je sporno, ali je dolžnik zadostno ugovarjal datumu zapadlosti terjatev iz pogodbe ter ali ni glede na to upnik upravičen do plačila obresti že od datuma razdrtja pogodbe, od 23. 11. 2015, dalje.

25. Postopek je potekal tako, da je upnik vložil predlog za izvršbo. Sodišče prve stopnje je izdalo sklep o izvršbi, zoper katerega je dolžnik vložil ugovor, v katerem je zatrjeval, da ni prišlo do razdora pogodbe, saj obvestila upniku in solidarnim porokom ni prejel ter zato upnik ni upravičen zahtevati v predlogu za izvršbo navedenega zneska.

26. Vrhovno sodišče se strinja s sodiščem druge stopnje, da je trditvena podlaga dolžnika, ki jo je podal v ugovoru zoper sklep o izvršbi, zadostna. V primeru notarskega zapisa je zapadlost terjatve eden izmed pogojev, da je ta neposredno izvršljiv in kot tak izvršilni naslov (prvi odstavek 20.a člena ZIZ¹¹). Na obstoj izvršilnega naslova pa v ugovornem postopku pazi sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 55. člena ZIZ v zvezi z 2. točko prvega odstavka 55. člena ZIZ¹²). S tem, ko je dolžnik zatrjeval, da do razdora pogodbe ni prišlo, saj obvestila ni prejel, je posledično ugovarjal tudi predčasni zapadlosti terjatve in njeni višini. Sodišči nižjih stopenj sta v novem sojenju tako pravilno presojali, kolikšen del terjatve upniku pripada glede na kasnejši datum zapadlosti.

27. Ni res, kar navaja upnik v reviziji, da bi moralo sodišče, če bi obe stranki obravnavalo enakopravno, po uradni dolžnosti preveriti še sprejemne številke pošiljk pri pošti in s tem, ali je bila predmetna pošiljka vsaj skušana biti vročena. Upnik je tisti, ki mora za uspešno izvršbo vložiti ustrezen predlog za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova in je na njem trditveno breme, da izvršilni naslov obstaja. Nato pa lahko sodišče glede na načelo formalne legalitete dovoli le izvršbo, ki je v okviru izvršilnega naslova (prvi odstavek 17. člena ZIZ). Navedena pravila od sodišča ne terjajo nadaljnjih poizvedb v korist upnika.

28. Odgovor na tretje vprašanje je torej, da je obstajala zadostna trditvena podlaga na strani dolžnika glede neizkazane predčasne zapadlosti upnikove terjatve v smislu 20.a člena ZIZ oziroma je sodišče dejstvo predčasne zapadlosti pravilno raziskalo po uradni dolžnosti.

29. Vrhovno sodišče je na podlagi navedenega revizijo na podlagi 378. člena ZPP kot neutemeljeno zavrnilo.

Stroški revizijskega postopka

30. Izrek o revizijskih pravdnih stroških temelji na določbi prvega odstavka 165. člena ZPP in prvega odstavka 154. člena ZPP. Ker upnik z revizijo ni uspel, mora sam kriti stroške revizijskega postopka.

Glasovanje

31. Senat je odločitev sprejel soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

-------------------------------
¹ Ne gre za potrošniški kredit, gre za gospodarsko pogodbo, dolžnik je bil samostojni podjetnik.
² Enako tudi M. Juhart v 1. knjigi Obligacijski zakonik s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2003, 2004, stran 574 (komentar k 105. členu) v zvezi z obvestilom o odstopnem upravičenju.
³ Uradni list RS, št. 51/09 s spremembami in dopolnitvami.
⁴ Uradni list RS št. 31/07, v nadaljevanju Splošni pogoji.
⁵ In še: (2) Predsednik senata sodišča prve stopnje po potrebi sam ali na zahtevo sodnika poročevalca sodišča druge stopnje s poizvedbami ali na naroku preveri resničnost pritožnikovih navedb. (3) Ugovor pobota ali zastaranja, ki nista bila uveljavljena pred sodiščem prve stopnje, se ne moreta uveljavljati v pritožbi.
⁶ Sodba III Ips 25/2013 z dne 23. 5. 2014: Na prvi pogled striktna prepoved upoštevanja (pre)poznih navedb je od novele ZPP-D med drugim omehčana z določbo petega odstavka 286.a člena ZPP. Ta določa, da sodišče lahko upošteva vloge in listine, ki so predložene po izteku določenega roka ter navedbe, dane (prepozno) na naroku, če njihova dopustitev po presoji sodišča ne bi zavlekla reševanja spora.
⁷ Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (ZPP-E), redni postopek, EPA 1650-VII, stran 184. zakona stran 184.
⁸ Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (ZPP-D) (Ur. l. RS, št. 45/2008)
⁹ V petem odstavku 286a. člena ZPP je določeno: Vloge in listine, posredovane na poziv sodišča po prvem ali drugem odstavku tega člena, ki se predložijo po poteku roka, ki ga je določilo sodišče, in vloge, ki so predložene v nasprotju s prejšnjim odstavkom, se upoštevajo le, če jih stranka predhodno brez svoje krivde ni mogla predložiti, ali če njihova dopustitev po presoji sodišča ne bi zavlekla reševanja spora. Enako velja za strankine navedbe na naroku.
¹⁰ Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (ZPP-D), obrazložitev 66. člena, EPA 1899-IV z dne 15. 2. 2008.
¹¹ Notarski zapis je izvršljiv, če je dolžnik v njem soglašal z njegovo neposredno izvršljivostjo in če je terjatev, ki izhaja iz notarskega zapisa, zapadla.
¹² Ugovor zoper sklep o izvršbi je mogoče vložiti iz razlogov, ki preprečujejo izvršbo, zlasti pa:… 2. če listina, na podlagi katere je bila dovoljena izvršba, ni izvršilni naslov ali verodostojna listina;… Pri odločanju o ugovoru sodišče pazi po uradni dolžnosti na razloge iz 1. do 4. točke, pri razlogu iz 7. točke pa, če je izvršba dovoljena na predmetih, ki niso v prometu.

Datum zadnje spremembe:

15.04.2021

Podobni dokumenti:

• VSRS Sklep II DoR 87/2020
• VSL Sklep I Ip 46/2023
• VSC Sklep I Ip 426/2021