VSRS Sklep I Up 172/2019

Jedro

Dopisa organa za brezplačno pravno pomoč, ki ni bil izdan v predpisanem postopku in nima obveznih sestavin upravne odločbe, ni mogoče šteti za konkretni posamični akt, ki bi neposredno povzročil spremembo pravnega položaja pritožnice, ampak je takšno spremembo mogoče doseči le na podlagi izdanega upravnega akta.

Med pogoji, ki morajo biti izpolnjeni za vložitev tožbe zaradi molka organa, je v drugem odstavku 28. člena ZUS-1 (kadar gre za enostopenjski postopek, kakršen je obravnavani primer) določen tudi izkazan tožnikov poziv temu organu, naj izda odločbo. Glede na jasne zakonske zahteve je neutemeljeno pritožbeno stališče, da je sicer pritožnica poziv poslala z navadno pošto, vendar da "tožnici kot stranki v postopku ni treba upravnega organa še dodatno opozarjati na izdajo odločbe." Le s sklicevanjem na to, da je poziv poslala z navadno pošto, s čimer ni izkazala, da je organ ta dopis dejansko prejel (ugotovitvi sodišča prve stopnje, da nasprotno ne izhaja niti iz upravnega spisa, v pritožbi ne ugovarja), pritožnica ni izkazala, da je pozvala organ za brezplačno pravno pomoč, naj izda odločbo, za katero meni, da bi jo moral izdati.

V obravnavanem primeru tako ni bil podan procesni pogoj za vložitev tožbe zaradi molka organa, kar pomeni, da bi jo moralo sodišče prve stopnje zavreči kot prezgodaj vloženo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom na podlagi 2. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot prepozno zavrglo tožničino tožbo, ki jo je tožnica vložila zaradi molka organa v postopku ugotavljanja materialnega položaja prosilca za brezplačno pravno pomoč po štirih letih od pravnomočno zaključenega postopka, zaradi katerega mu je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč.

2. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je bil navedeni postopek uveden po uradni dolžnosti v skladu z 42. členom Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) in se je končal z ugotovitvijo organa za brezplačno pravno pomoč, da tožnica ni dolžna povrniti stroškov, ki so ji bili izplačani iz naslova brezplačne pravne pomoči. Navedeno ugotovitev je organ za brezplačno pravno pomoč pojasnil tožnici v dopisu (odgovoru organa z dne 21. 5. 2019). Hkrati je v zvezi s priglašenimi odvetniškimi stroški navedel, da do njih ni upravičena, saj je bila kot stranka zgolj pozvana, naj se izjasni v zvezi s premoženjskim stanjem v upoštevanem obdobju, pri čemer ni bilo potrebno angažiranje odvetnika. Tožnica je nato (po pozivu na izdajo odločbe organu) s tožbo zahtevala izdajo odločbe o odvetniških stroških v tem postopku.

3. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa je nadalje razvidno, da je sodišče prve stopnje - kljub tožničini izrecni opredelitvi tožbe kot tožbe zaradi molka organa – obravnavalo njeno tožbo kot tožbo zoper posamični akt, ki jo je zavrglo, ker je ob njenem preizkusu ugotovilo, da je prepozna. Ob tem je pojasnilo, da tudi če bi štelo navedeno tožbo kot tožbo zaradi molka organa, tožnica ni izkazala, da je zahtevo za izdajo odločbe po prejemu odgovora organa za brezplačno pravno pomoč vložila pri toženi stranki.

4. Tožnica (v nadaljevanju pritožnica) je zoper navedeni sklep vložila pritožbo. V bistvenem navaja, da dopis organa za brezplačno pravno pomoč ne izpolnjuje narave upravne odločbe najmanj zaradi pomanjkanja izreka (ki je pri odločanju ključen) in pravnega pouka. Zaradi navedenega je vložila tožbo zaradi molka organa, saj ji ni prišlo na misel, da bo sodišče dopis organa obravnavalo kot izdano upravno odločbo. Navaja, da je navedene dopise v postopku podpisovala samostojna sodniška pomočnica, ki v skladu s 53.a členom Zakona o sodiščih nima pristojnosti izdajati upravnih odločb v postopku brezplačne pravne pomoči. Navaja tudi, da je poziv za izdajo odločbe poslala z navadno pošto in o tem predložila dokazilo. Vrhovnemu sodišču predlaga, naj pritožbi ugodi, izpodbijani sklep spremeni tako, da tožbi ugodi. Zahteva povrnitev stroškov postopka.

5. Toženka na pritožbo ni odgovorila.

K I. točki izreka

6. Pritožba ni utemeljena.

7. Vrhovno sodišče uvodoma ugotavlja, da je pritožnica v tožbi navedla, da vlaga tožbo zaradi molka organa, ker ji ni bila izdana odločba o odvetniških stroških v postopku po 42. členu ZBPP. Sodišče prve stopnje jo je pozvalo na predložitev dokazil o izpolnjevanju pogojev za vložitev tožbe zaradi molka organa, in sicer naj predloži dokazilo o tem, da je (v tožbi naveden) poziv z dne 10. 6. 2019 (s katerim naj bi organ pozvala na izdajo odločbe) poslala toženki. Pritožnica je sodišču prve stopnje odgovorila, da je bil navedeni poziv toženki poslan 13. 6. 2019 z navadno pošto, kar dokazuje s kopijo poštne knjige.

8. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje je razvidno, da je sodišče prve stopnje navedeno tožbo nadalje obravnavalo kot tožbo zoper posamični akt in jo v okviru preizkusa procesne predpostavke pravočasnosti tožbe zavrglo kot prepozno, ker je bila ta vložena po izteku 30 dnevnega zakonskega roka. Hkrati je pritožnici pojasnilo, da tudi če bi štelo navedeno tožbo kot tožbo zaradi molka organa, pritožnica ni izkazala, da je zahtevo za izdajo odločbe po prejemu odgovora organa za brezplačno pravno pomoč vložila pri toženi stranki. Navedlo je, da je pritožnica sicer pojasnila, da je navedeno vlogo poslala organu z navadno pošto (kar je dokazovala s priloženo fotokopijo poštne knjige njenega pooblaščenca), vendar iz podatkov upravnega spisa ni razvidno, da bi organ za brezplačno pravno pomoč prejel kakršenkoli dopis po 21. 5. 2019.

9. Pritožba navedeni presoji sodišča prve stopnje ugovarja, saj meni, da odgovor organa za brezplačno pravno pomoč ne po obliki ne po vsebini ni posamični akt, posebej zato ne, ker ne vsebuje izreka in ustreznega pravnega pouka. V zvezi s pojasnilom sodišča prve stopnje glede tožbe zaradi molka organa (v bistvenem) navaja, da je ugotovitev sodišča prve stopnje v zvezi z dopisom pooblaščenca z dne 10. 6. 2019 nerelevantna, saj je pooblaščenec pojasnil, da je poziv poslal z navadno pošto, sam dopis pa v celotni situaciji ne pomeni ničesar, saj nezakonito stanje z neizdajo odločbe še vedno obstoja in tožnici kot stranki v postopku ni treba upravnega organa še dodatno opozarjati na neizdajo odločbe.

10. Po presoji Vrhovnega sodišča je v obravnavanem primeru sodišče prve stopnje napačno obravnavalo tožbo (ki jo je vložila kot tožbo zaradi molka organa) kot tožbo zoper dokončni upravni akt. Navedeni dopis organa za brezplačno pravno pomoč namreč ni upravni akt iz drugega odstavka 2. člena ZUS-1, saj z njim ni bilo odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi pritožnice.¹ Dopisa organa za brezplačno pravno pomoč, ki ni bil izdan v predpisanem postopku in nima obveznih sestavin upravne odločbe, ni mogoče šteti za konkretni posamični akt, ki bi neposredno povzročil spremembo pravnega položaja pritožnice, ampak je takšno spremembo mogoče doseči le na podlagi izdanega upravnega akta.² Zato je odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju tožbe kot prepozne na tej podlagi napačna.

11. Vendar se je sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa izrecno opredelilo tudi do vprašanja, ali so v obravnavanem primeru podane procesne predpostavke za odločanje o tožbi zaradi molka organa. Te so namreč po presoji Vrhovnega sodišča (glede na v uvodu povzete tožbene navedbe) ključne za preizkus zakonitosti izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje.

12. Med pogoji, ki morajo biti izpolnjeni za vložitev tožbe zaradi molka organa, je namreč v drugem odstavku 28. člena ZUS-1 (kadar gre za enostopenjski postopek, kakršen je obravnavani primer) določen tudi izkazan tožnikov poziv temu organu, naj izda odločbo. Glede na jasne zakonske zahteve je neutemeljeno pritožbeno stališče, da je sicer pritožnica poziv poslala z navadno pošto, vendar da "tožnici kot stranki v postopku ni treba upravnega organa še dodatno opozarjati na izdajo odločbe." Le s sklicevanjem na to, da je poziv poslala z navadno pošto, s čimer ni izkazala, da je organ ta dopis dejansko prejel (ugotovitvi sodišča prve stopnje, da nasprotno ne izhaja niti iz upravnega spisa, v pritožbi ne ugovarja), pritožnica tudi po presoji Vrhovnega sodišča ni izkazala, da je pozvala organ za brezplačno pravno pomoč, naj izda odločbo, za katero meni, da bi jo moral izdati.

13. V obravnavanem primeru tako ni bil podan procesni pogoj za vložitev tožbe zaradi molka organa, kar pomeni, da bi jo moralo sodišče prve stopnje zavreči kot prezgodaj vloženo. To nadalje pomeni, da je sodišče prve stopnje tožbo sicer pravilno zavrglo v skladu z 2. točko prvega odstavka 36. člena ZUS-1 (ki zajema primere, v katerih je bila tožba vložena prepozno ali prezgodaj), čeprav iz napačnega razloga, kar pa na pravilnost odločitve ni vplivalo, saj je rezultat v obeh primerih enak.

14. Glede na navedeno in ker niso podani razlogi, na katere mora sodišče paziti po uradni dolžnosti, je Vrhovno sodišče na podlagi 76. člena ZUS-1 v zvezi z 82. členom ZUS-1 pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

K II. točki izreka:

15. Pritožnica s pritožbo ni uspela, zato sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

-------------------------------
¹ Ta določa, da je upravni akt po tem zakonu upravna odločba in drug javnopravni, enostranski, oblastveni posamični akt, izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije, s katerim je organ odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta.
² Tako tudi Ustavno sodišče št. U-I-162/12, Up-626/12 z dne 12. 7. 2012, 5. točka obrazložitve. Primerjaj nedavno stališče VSRS v sklepu I Up 138/2018 z dne 15. 1. 2020.

Datum zadnje spremembe:

12.04.2021

Podobni dokumenti:

• VSRS Sklep I Up 112/2022
• VSRS Sklep I Up 8/2023
• VSL sodba in sklep II Cp 3013/2013