<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSRS Sklep I Up 12/2021

Sodišče:Vrhovno sodišče
Oddelek:Upravni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSRS:2021:I.UP.12.2021
Evidenčna številka:VS00044319
Datum odločbe:10.03.2021
Opravilna številka II.stopnje:UPRS Sklep Su 597/2020
Datum odločbe II.stopnje:16.11.2020
Senat:Peter Golob (preds.), Brigita Domjan Pavlin (poroč.), dr. Erik Kerševan
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO - UPRAVNI SPOR
Institut:zahteva za izločitev sodnika - odklonitveni razlog za izločitev - zavrnitev zahteve za izločitev sodnika - procesno vodstvo - nedovoljene pritožbene novote - zavrnitev pritožbe

Jedro

Tudi po presoji vrhovnega sodišča gre pri uveljavljanih izločitvenih razlogih za odločanje izločevane sodnice oziroma senata v postopku v okviru procesnega vodstva in če se pritožnica s posameznimi odločitvami ne strinja, jim lahko ugovarja v okviru ustreznih pravnih sredstev. Tudi očitki glede (ne)komunikacije, ki niti niso utemeljeni na kakšnih konkretnih razlogih, ne kažejo na sodničino pristranskost.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je predsednica Upravnega sodišča republike Slovenije (v nadaljevanju predsednica sodišča) na podlagi 73. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki se na podlagi 22. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) uporablja v upravnem sporu, zavrnila tožničino zahtevo za izločitev višje sodnice A. A. v zadevi II U 472/2019.

2. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa je navedla, da tožnica ni izkazala okoliščin, ki bi kakorkoli okrnile videz nepristranskosti izločevane sodnice. Kot neutemeljene je zavrnila očitke, da naj bi pristranskost izhajala iz zavlačevanja postopka ter iz neseznanjanja s potekom postopka oziroma vloženi vlogami. Sodničine odločitve in odločitve senata, sprejete v okviru procesnega vodstva, ne kažejo na njeno pristranskost oziroma pristranskost senata, temveč so posledica njene presoje in presoje senata v konkretnem primeru, v katerem odloča. Tako po mnenju predsednice sodišča niso podani razlogi, ki bi vzbujali dvom, da izločevana sodnica v konkretni zadevi ne bo odločala objektivno, nepristransko in z izključnim upoštavanjem strokovnih kriterijev.

3. Tožnica (v nadaljevanju pritožnica) je zoper navedeni sklep vložila pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov in Vrhovnemu sodišču predlagala, da pritožbi ugodi ter izpodbijani sklep spremeni tako, da v celoti ugodi njeni zahtevi za izločitev višje sodnice A. A. oziroma podredno, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje predsednici upravnega sodišča.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožnica je zahtevala izločitev imenovane višje sodnice iz razloga po 6. točki 70. člena ZPP, ki določa, da sodnik ne sme opravljati sodniške funkcije, če so podane druge okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti. Zahtevo za sodničino izločitev je pritožnica vložila na podlagi 72. člena ZPP, zoper sklep, s katerim je zahteva zavrnjena, pa ima na podlagi izrecne določbe petega odstavka 73. člena ZPP posebno pritožbo1. Tako se izkažejo za neutemeljene pritožničine navedbe o napačnem ali celo zavajajočem pravnem pouku izpodbijanega sklepa.

6. Pritožnica v pritožbi zoper izpodbijani sklep (del vloge z dne 20. 11. 2010 od 9. strani naprej) najprej navaja, naj se kot pritožbene navedbe upoštevajo tudi vse predhodne navedbe v tej vlogi. V zvezi s tem Vrhovno sodišče pojasnjuje, da v tej zadevi presoja (le) pravilnost in zakonitost odločitve predsednice sodišča o zavrnitvi pritožničine zahteve za izločitev imenovane višje sodnice, zato se do drugih navedb, ki se ne nanašajo na izpodbijano odločitev, ne bo opredeljevalo.

7. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa glede uveljavljanega izločitvenega razloga izhaja, da je pritožnica v zahtevi za izločitev z dne 4. 11. 2020 kot razlog za izločitev uveljavljala pozno izdajo sklepa za izdelavo izvedenskega mnenja, neobičajno dolg rok, določen za izdelavo izvedenskega mnenja, podaljševanje roka za izvedenstvo, neangažiranje izvedencev ustrezne stroke, neseznanjanje pritožnice s potekom neizvedbe izvedenskega dela in z dopisi, ki so jih pošiljali izvedenci, kar vse po mnenju pritožnice očitno kaže, da je postopanje izločevane sodnice takšno, da je okrnjen videz objektivne nepristranskosti. Predsednica sodišča je navedene razloge za izločitev kot neutemeljene zavrnila ter med drugim pojasnila, da je pritožničino subjektivno mnenje oziroma mnenje njenega pooblaščenca, da sodnica v obravnavani zadevi z imenovanjem izvedenca, določitvijo roka za izdelavo izvedenskega mnenja ter podaljševanja tega roka kaže na nepristranskost, neutemeljeno. Prav tako je kot neutemeljene zavrnila očitke, da naj bi pristranskost izhajala iz zavlačevanja postopka ter iz neseznanjanja s potekom postopka oziroma z v zadevi vloženimi vlogami. Pojasnila je, da so sodničine odločitve in odločitve senata, sprejete v okviru procesnega vodstva in da ne kažejo na njeno pristranskost oziroma pristranskost senata.

8. Po presoji Vrhovnega sodišča je izpodbijana odločitev predsednice sodišča pravilna in tudi dovolj obrazložena. Tudi po presoji vrhovnega sodišča gre pri uveljavljanih izločitvenih razlogih za odločanje izločevane sodnice oziroma senata v postopku v okviru procesnega vodstva in če se pritožnica s posameznimi odločitvami ne strinja, jim lahko ugovarja v okviru ustreznih pravnih sredstev. Tudi očitki glede (ne)komunikacije, ki niti niso utemeljeni na kakšnih konkretnih razlogih, ne kažejo na sodničino pristranskost.

9. V zvezi s pritožbenimi navedbami, ki se nanašajo na izjavo izločevane sodnice z dne 10. 11. 2020, ki jo je na podlagi 73. člena ZPP2 dala v postopku odločanja o zahtevi za izločitev (da se v izjavi spušča na osebni nivo, izkazuje negativno naklonjenost do tožničinega pooblaščenca, favorizira toženo stranko na škodo tožeče), Vrhovno sodišče pojasnjuje, da te navedbe pri odločanju o obravnavani pritožbi niso upoštevne, saj se nanašajo na vsebino izjave, ki je nastala po vloženi zahtevi za izločitev sodnice. S temi navedbami pritožnica dejansko dopolnjuje zahtevo za izločitev z novimi razlogi, ki naj bi izhajali iz vsebine izjave, ki pa je nastala kasneje, torej gre za nedovoljeno pritožbeno novoto, saj se lahko v pritožbi navajajo le tista nova dejstva, ki bi jih pri svojem odločanju predsednica sodišča morala upoštevati in so torej morala obstajati že v času odločanja. Če pritožnica meni, da so nastali novi razlogi za izločitev, jih lahko uveljavlja v novi zahtevi.3

10. V zvezi s pritožbenimi navedbami glede preferiranja angažirane inštitucije oziroma v njenem okviru imenovane komisije, ki naj bi opravila izvedensko delo, in ki naj bi kazala na pristranskost izločevane sodnice (sestava komisije po mnenju pritožnice ni ustrezna, gre za neutemeljeno preferiranje zgolj ene institucije, poleg tega bi izločevana sodnica kot poročevalka morala sosenatnika seznanjati z zastoji v postopku ter sprejeti ustrezne ukrepe in jima tega ne bi smela zamolčati), Vrhovno sodišče zgolj pripominja, da vprašanje primernosti oziroma ustreznosti imenovanih izvedencev ni predmet postopka izločitve. Sodišče izvedenca postavi s sklepom, zoper katerega ni pritožbe (255. člen in tretji odstavek 270. člena ZPP). Če stranka meni, da obstajajo izločitveni razlogi, pa lahko zahteva njegovo izločitev (247. člen ZPP). Pri tem Vrhovno sodišče zgolj pripominja, da ne more biti razlog za izločitev izvedenca očitek, da je po mnenju stranke nestrokoven ali da slabo opravlja svoje delo.4 In obsežne pritožničine navedbe o primernosti oziroma neprimernosti postavljanja izvedencev za odločanje o vsebini zadeve torej niso upoštevne, zato se Vrhovno sodišče do njih ne opredeljuje.

11. Vrhovno sodišče se tudi ne opredeljuje do navedb v zvezi z izločitvijo predsednice sodišča. Tako sama zahteva kot razlogi zanjo namreč niso predmet tega postopka.

12. Ker niso podani pritožbeni razlogi in ne razlogi, na katere mora paziti sodišče po uradni dolžnosti, je Vrhovno sodišče na podlagi 76. člena ZUS-1 v povezavi z 82. členom ZUS-1 pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep.

-------------------------------
1 V petem odstavku 73. člena ZPP je med drugim določeno tudi, da kadar se zavrne zahteva za izločitev višjega sodnika, je zoper sklep posebna pritožba.
2 V četrtem odstavku 73. člena ZPP je med drugim določeno tudi, da preden se izda sklep o izločitvi, je treba dobiti izjavo sodnika, čigar izločitev se zahteva.
3 V tej smeri je že postavila tudi drugi podredni zahtevek.
4 Glej J. Zobec v Zakon o pravdnem postopku s komentarjem, Uradni list RS in GV Založba, Ljubljana 2006, 2. knjiga, stran 485.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 70, 70-6, 72, 73, 73/4, 73/5, 247, 255, 270, 270/3

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
12.04.2021

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDQ2Mzk3