VSRS Sklep II DoR 150/2018

Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je po ZVEtL-1 dopustno določanje pripadajočega zemljišča k objektu, ki ne ustreza več pojmu stavbe.

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je po ZVEtL-1 dopustno določanje pripadajočega zemljišča k objektu, ki ne ustreza več pojmu stavbe.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da pripadajoče zemljišče k stavbi, stoječi na parc. št. 23.S k. o...., predstavlja tisti del parc. št. 106/3 k. o. V., kateri sestoji iz bivše parcele št. 102 v izmeri 539 m2, v presežku pa je predlog predlagateljev zavrnilo.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo prvega nasprotnega udeleženca zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep.

3. Prvi nasprotni udeleženec Vrhovnemu sodišču predlaga, naj revizijo dopusti glede dveh pravno pomembnih vprašanj, in sicer:

1) Ali dopuščajo določbe ZVEtL-1, ki urejajo postopek ugotovitve pripadajočega zemljišča po 41. in naslednjih členih citiranega predpisa razlago oz. širitev pomena zakonske določbe v smeri, da urejajo odločanje o pripadajočem zemljišču k ruševinam, na katerih imajo predlagatelji lastninsko pravico? Stavba, ki bi ustrezala definiciji stavbe po točki 1.1 prvega odstavka 2. člena ZGO-1, je nekoč obstajala, v času odločanja sodišča pa gre zaradi opustitve posesti še pred uveljavitvijo ZLNDL za ruševino. V tem primeru namreč sodišče določa pripadajoče zemljišče k nezazidanemu stavbnemu zemljišču, kar pa izrecno v ZVEtL-1 ni navedeno.

2) Ali so ob uveljavitvi ZLNDL pridobili lastninsko pravico na pripadajočem zemljišču tudi lastniki stavb, ki so pred uveljavitvijo zakona opustili posest stavbe in „pripadajočega zemljišča“?

4. Opozarja na jezikovno razlago zakona, po kateri predlagatelji niso lastniki stavbe v smislu ZGO-1, saj so na zemljišču le ruševine nekdanje stavbe. Višje sodišče naj bi v razlogih navajalo nekaj drugega, in sicer situacijo obstoječe stavbe, po prostorskih načrtih namenjeno rušenju, ki pa ni bilo realizirano. Nasprotno z prejšnjo sodno prakso, po kateri nadomestna gradnja ni dovoljena, če stavba izgubi lastnost objekta, naj bi višje sodišče navedlo ravno to - da bo lahko izvedena nadomestna gradnja. S širjenjem pomena določb ZVEtL-1 naj bi se širila pravna negotovost sedanjega (dejanskega in zemljiškoknjižnega) lastnika zahtevanega pripadajočega zemljišča. Predlagatelj glede drugega vprašanja izpostavlja odločbo VSL I Cp 2321/2012, iz katere izhaja, da je odsotnost posesti praviloma izključevala pravico uporabe.

5. Predlog je utemeljen.

6. Vrhovno sodišče je ocenilo, da so pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v obravnavanem primeru podani glede pravnega vprašanja, oblikovanega v izreku sklepa (tretji odstavek 367.c člena ZPP).

Datum zadnje spremembe:

13.09.2018

Podobni dokumenti:

• VSRS Sklep II Ips 63/2019
• VSL sodba in sklep I Cp 2910/2014
• VSRS Sklep II DoR 18/2018, II DoR 23/2018