VSRS Sklep II DoR 194/2018
| Sodišče: | Vrhovno sodišče |
|---|---|
| Oddelek: | Civilni oddelek |
| ECLI: | ECLI:SI:VSRS:2018:II.DOR.194.2018 |
| Evidenčna številka: | VS00014817 |
| Datum odločbe: | 28.06.2018 |
| Opravilna številka II.stopnje: | Sodba VSK I Cp 415/2017 |
| Datum odločbe II.stopnje: | 27.02.2018 |
| Senat: | Anton Frantar (preds.), Jan Zobec (poroč.), Karmen Iglič Stroligo |
| Področje: | CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO |
| Institut: | dopuščena revizija - povrnitev škode - odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti - objektivna odgovornost - pojem nevarne dejavnosti - tarzanka - športna vzgoja |
Jedro
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali stališče sodišča druge stopnje, da izvajanje vaje na kombiniranem preprijemalnem plezalu (t. i. tarzanki) ne predstavlja nevarne dejavnosti, odstopa od ustaljene sodne prakse Vrhovnega sodišča.
Izrek
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali stališče sodišča druge stopnje, da izvajanje vaje na kombiniranem preprijemalnem plezalu (t. i. tarzanki) ne predstavlja nevarne dejavnosti, odstopa od ustaljene sodne prakse Vrhovnega sodišča.
Obrazložitev
1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo 14.705,09 EUR odškodnine z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Odločilo je še o pravdnih stroških.
2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnice zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo.
3. Zoper sodbo sodišča druge stopnje je tožnica vložila predlog za dopustitev revizije, v katerem zatrjuje bistveno kršitev določb pravdnega postopka in zmotno uporabo materialnega prava. Predlaga dopustitev revizije glede 6 vprašanj: 1) ali stališče sodišča druge stopnje, da izvajanje vaje na kombiniranem preprijemalnem plezalu (t. i. tarzanki) ne predstavlja nevarne dejavnosti, odstopa od ustaljene sodne prakse Vrhovnega sodišča; 2) ali je pravilno materialnopravno stališče sodišča, da je šola storila vse potrebno dolžnostno ravnanje, čeprav so dijaki izvajali vajo na plezalnem orodju, ki zahteva stalno vzdrževanje (prekopavanje peska), pa šola sploh ni vedela če (in kdo) plezalo ter stanje pod njem vzdržuje; 3) ali lahko sodišče ob dokaznem predlogu pod določenimi trditvami samovoljno odloči, za katere dele trditev je predlagan posamezni dokaz ali pa je sodišče nejasnosti glede predlaganega dokaza dolžno raziskati tekom postopka na prvi stopnji; 4) ali je pravilno materialnopravno stališče, ki je povsem znižalo standard dolžnega dokaznega bremena po načelu obrnjenega dokaznega bremena in dokazno breme v celoti prevalilo na oškodovanko; 5) kaj predstavlja pravni standard dolžnostnega ravnanja učitelja športne vzgoje: ali je učitelj dolžan izpovedbo dijaka o slabem počutju obravnavati s potrebno resnostjo in upoštevati možnost poškodbe zaradi slabega počutja oziroma ali predstavlja tako opustitveno ravnanje nedopustno ravnanje; in 6) ali je pravilno smiselno zavzeto stališče, da je toženka (na kateri je dokazno breme skladno z določbami Obligacijskega zakonika uspela (z gotovostjo) dokazati, da ni odgovorna niti soodgovorna za škodo, ki je nastala tožnici. Pomembnost predlaganih vprašanj utemeljuje s potrebo po zagotovitvi pravne varnosti, enotne uporabe prava in razvoja prava preko sodne prakse. Zatrjuje odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča.
4. Predlog je deloma utemeljen.
5. Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku so izpolnjeni glede vprašanja, navedenega v izreku tega sklepa. Vrhovno sodišče je zato revizijo v tem obsegu dopustilo.
Zveza:
Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 367a, 367a/1, 367c
Pridruženi dokumenti:*
- Datum zadnje spremembe:
- 13.09.2018
