VSRS Sklep II DoR 226/2018

Jedro

Pogoji iz 367. a člena ZPP za dopustitev revizije niso izpolnjeni.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožnika sta preko prve stranske intervenientke od toženca kupila nepremičnino za kupnino 28.000,00 EUR, to je kmetijsko in gozdno zemljišče, na katerem je že tedaj stala brunarica, ki nima gradbenega dovoljenja niti se je ne da legalizirati. V prodajni pogodbi je bilo dogovorjeno, da nepremičnina predstavlja zemljišče in lesen objekt – brunarico in da prodajalec jamči, da je ta zgrajena v skladu z veljavnimi predpisi. Zgradil jo je toženec. Ta jo je šest let nemoteno uporabljal, tri leta tudi tožnika, nato ju je inšpektorat pozval, ali imata gradbeno dovoljenje. Tožnika sta izkazala, da sta pred nakupom spraševala, ali ima objekt vse „papirje“, kar sta jima toženec in agentka zagotovila (da gradbenega dovoljenja sploh ne potrebuje). Zahtevala sta ugotovitev, da je prodajna pogodba zaradi odstopa od pogodbe razvezana, vračilo denarja ob njunem sočasnem vračilu nepremičnine, povračilo škode in izbris njune lastninske pravice iz zemljiške knjige.

2. Sodišče prve stopnje je ocenilo, da je bila prodana nepremičnina obremenjena s pravno napako, za omejitev pa bi tožnika morala tudi sama vedeti že ob sklenitvi pogodbe, zato sta zamudila enoletni prekluzivni rok. Vse tožbene zahtevke je zavrnilo.

3. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožnikov ugodilo in izpodbijano sodbo delno spremenilo (ugotovilo je, da je prodajna pogodba razdrta, tožencu naložilo vračilo kupnine ob sočasnem vračilu nepremičnin in ugotovilo neveljavnost vknjižbe lastninske pravice tožnikov), odločitev v preostanku pa je razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Ocenilo je, da tožnika nista bila dolžna vedeti za navedeno omejitev, da jima je torej sodišče prve stopnje naložilo pretežko breme, saj sta zadostno skrbnost izkazala s tem, ko sta se izrecno pozanimala, ali ima objekt vse „papirje“. Nasprotno pa je toženec tisti, ki je objekt gradil in bi zato ob prejemu lokacijske informacije moral vedeti, da takega objekta ne sme zgraditi. Ker tožnika za napako nista vedela do poziva inšpektorja, roka nista zamudila.

4. Toženec zoper odločitev pritožbenega sodišča vlaga predlog za dopustitev revizije. Zastavlja vprašanja, ki se nanašajo na tek obresti od dosojenega plačila, na vprašanje skrbnosti tožnikov ob nakupu in njegove morebitne pogodbene oprostitve odgovornosti oziroma zamude prekluzivnih rokov s strani tožnikov.

5. Predlog ni utemeljen.

6. Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367. a člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP).¹

7. Vrhovno sodišče je ocenilo, da pogoji iz 367. a člena ZPP za dopustitev revizije niso izpolnjeni, in je predlog za dopustitev revizije zavrnilo (četrti odstavek 367. c člena ZPP).

-------------------------------
¹ Pri presoji je uporabilo določbe zakona pred zadnjo spremembo. Po prehodni določbi tretjega odstavka 125. člena novele ZPP - E se postopek, ki se je začel pred začetkom uporabe novele, pred sodiščem druge stopnje in pred Vrhovnim sodiščem nadaljuje po določbah noveliranega zakona le, če je odločba, s katero se postopek pred sodiščem prve stopnje konča, izdana po začetku uporabe tega zakona. Sodišče prve stopnje je odločbo izdalo pred uveljavitvijo novele 14. 9. 2017.

Datum zadnje spremembe:

08.01.2019

Podobni dokumenti:

• VSRS Sklep X DoR 22/2023-6
• Sklep II DoR 162/2009, enako tudi VS RS Sklep II DoR 278/2009
• Sklep II DoR 114/2009