<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSRS Sodba VIII Ips 318/2016

Sodišče:Vrhovno sodišče
Oddelek:Delovno-socialni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSRS:2017:VIII.IPS.318.2016
Evidenčna številka:VS00000639
Datum odločbe:06.06.2017
Opravilna številka II.stopnje:VDSS Sodba Pdp 354/2016
Datum odločbe II.stopnje:20.10.2016
Senat:mag. Marijan Debelak (preds.), Marjana Lubinič (poroč.), dr. Mateja Končina Peternel, Borut Vukovič, mag. Irena Žagar
Področje:DELOVNO PRAVO
Institut:odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove - sprememba višine plače - sprememba pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog

Jedro

Poseg v plačo, če se hkrati ne spremeni naziv delovnega mesta oziroma vrsta dela (s posledico spremembe vsebine del oziroma vrste del), ali čas za katerega je sklenjena pogodba o zaposlitvi ali trajanje delovnega časa, brez soglasja delavca ni dopusten.

Izrek

I. Reviziji se ugodi in se sodba sodišča druge stopnje spremeni tako, da se pritožba tožene stranke zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka mora v 15 dneh od vročitve te sodbe povrniti tožeči stranki stroške postopka (za odgovor na pritožbo in za revizijo) v znesku 520,70 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugotovilo nezakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga z dne 24. 8. 2015 s ponudbo nove, da je nova pogodba o zaposlitvi z dne 8. 9. 2015 neveljavna in da tožniku delovno razmerje s podpisom nove pogodbe o zaposlitvi ni prenehalo ter še vedno obstoji z vsemi pravicami in obveznostmi iz pogodbe o zaposlitvi z dne 28. 12. 2009 (pravilno: da prejšnja pogodba o zaposlitvi z dne 28. 12. 2009 ni prenehala veljati). Toženi stranki je naložilo, da tožnika pozove na delo po prejšnji pogodbi o zaposlitvi in mu v skladu s to pogodbo zagotovi vse pravice, vključno s plačo, ki naj jo obračuna in mu izplača razliko s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi. Ugotovilo je obstoj ekonomskega razloga, ki bi utemeljeval odpoved pogodbe o zaposlitvi, vendar pa potreba po opravljanju dela tožnika pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi ni prenehala, saj še naprej v enakem obsegu opravlja delo, kot ga je opravljal po odpovedani pogodbi o zaposlitvi. Presodilo je, da potreba po znižanju plače ne more biti utemeljen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Sklicevalo se je na odločitve Vrhovnega sodišča RS v zadevah VIII Ips 477/2006, VIII Ips 13/2007, VIII Ips 514/2008, VIII Ips 192/2010 in VIII Ips 207/2010.

2. Sodišče druge stopnje je ugodilo pritožbi tožene stranke in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek zavrnilo. Presodilo je, da obstoj ekonomskega razloga zadošča za zakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Povzelo je odločitve Vrhovnega sodišča, na katere se je sklicevalo sodišče prve stopnje, in opozorilo na odločitev v sodbi VIII Ips 69/2010 z dne 19. 12. 2011 ter na pred tem sprejeto lastno odločitev Pdp 647/2005, iz katerih naj bi izhajalo, da je v primeru tehtnega ekonomskega razloga sprememba (znižanje) plače lahko dopustna, tudi če se ostali pogoji dela ne spremenijo.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožnik vložil revizijo, v kateri uveljavlja bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotno uporabo materialnega prava. Navaja, da do prenehanja potrebe po opravljanju dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi ni prišlo, saj se vsebina, organizacijska opredelitev in zahtevnost dela na delovnem mestu ni spremenila. Ekonomske razmere so bile vzrok za znižanje plač, znižanje pa je bilo razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Delodajalec je odpoved podal po tem, ko tožnik ni pristal na sporazumno spremembo pogodbe o zaposlitvi. Odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove tako pomeni enostranski poseg v višino plače. Tožnik je novo pogodbo o zaposlitvi moral podpisati, sicer bi izgubil zaposlitev in ostal brez pravice do odpravnine in do denarnega nadomestila za čas brezposelnosti, saj je bila ponujena zaposlitev ustrezna. Predlaga spremembo izpodbijane sodbe in potrditev sodbe sodišča prve stopnje, podredno pa razveljavitev in vrnitev zadeve v novo sojenje.

4. Tožena stranka v odgovoru na revizijo predlaga zavrnitev. Navaja, da je dokazala obstoj ekonomskega razloga, ob katerem je tožniku zakonito odpovedala pogodbo o zaposlitvi in mu ponudila novo pogodbo za ustrezno delovno mesto. Zaradi ekonomskih razlogov tožniku ne more zagotavljati plače v dogovorjeni višini, zato je ukrep v obliki znižanja plače dopusten. Ta ukrep je predvidela v programu reševanja presežnih delavcev in ena tretjina delavcev je prostovoljno pristala nanj. Ukrep je časovno omejen, znižanje pa je minimalno in še vedno v okvirih, določenih s kolektivno pogodbo. Pomembno je tudi to, da noben delavec ni izgubil zaposlitve.

5. Revizija je utemeljena.

6. Revizijsko sodišče na podlagi prvega odstavka 371. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (tretji odstavek 370. člena ZPP).

7. Revizija uvodoma pavšalno uveljavlja obstoj bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, vendar jih v nadaljevanju ne konkretizira. Vsebinsko uveljavlja le zmotno uporabo materialnega prava.

8. Materialno pravo je zmotno uporabljeno.

9. Po prvi alineji prvega odstavka 89. člena Zakona o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR-1, Ur. l. RS, št. 21/2013) je prenehanje potreb po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov na strani delodajalca poslovni razlog, zaradi katerega delodajalec lahko redno odpove delavcu pogodbo o zaposlitvi. Iz dejanskih ugotovitev, na katerih temelji izpodbijana sodba, izhaja, da je tožena stranka v začetku leta 2015 ugotovila, da ne dosega planiranih rezultatov, oziroma da obstaja razlika med prihodki in odhodki za leto 2015, ki jo je planirala izravnati s povečanjem prihodkov in z racionalizacijo stroškov. Da bi zagotovila poplačilo upnikov (bank), ki so podprli sklenjen dogovor z družbo (Okvirna pogodbo o prestrukturiranju bančnega in finančnega dolga z dne 20. 3. 2014, v nadaljevanju: MRA, angl. Master Restructuring Agreement) je morala doseči poslovni izid v višini 1.150.000,00 EUR. Z MRA se je zavezala, da bistveno ne bo spreminjala svojega poslovanja in da bo izvedla potrebne ukrepe, da se dolg lahko odplačuje. Med ukrepi za znižanje stroškov je predvidela tudi znižanje plač. Izdelala je program reševanja presežnih delavcev in izvedla postopek odpovedi pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev. Delavcem je ponudila v podpis anekse k pogodbi o zaposlitvi z določbo o začasnem znižanju osnovne plače. Tistim, ki aneksov niso podpisali, je podala odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove. Med njimi je bil tudi tožnik, ki je prejel odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe za isto delo oziroma delovno mesto, za katero je imel sklenjeno odpovedano pogodbo o zaposlitvi. Razlika je bila le v (prehodni) določbi o plači. Novo pogodbo o zaposlitvi je podpisal.

10. Stališče sodišča prve stopnje, da izdelava programa razreševanja presežnih delavcev ni bila potrebna, ker ni postalo nepotrebno delo niti enega delavca, saj so vsi pristali na podpis novih pogodb o zaposlitvi z znižano plačo, ni pravilno, kar pa na zakonitost odločitve ne vpliva. Stališče ni v skladu s sodno prakso Vrhovnega sodišča in s sodno prakso Sodišča Evropske unije, po kateri se v kvoto, ki je pomembna za opredelitev, ali gre za odpoved večjemu številu delavcev (kolektivni odpust), skladno z namenom in cilji Direktive Sveta 98/59/ES z dne 20. 7. 1998 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi s kolektivnimi odpusti, upoštevajo vsa prenehanja pogodb o zaposlitvi, ki jih delavci niso želeli (torej brez soglasja), ne glede na to, ali je posledica prenehanja pogodbe o zaposlitvi tudi prenehanje delovnega razmerja.1

11. Tožena stranka je dokazala obstoj finančnih težav, ki so od nje terjale znižanje stroškov in povečanje prihodkov (ekonomski razlog). Vendar pa finančne težave same po sebi ne predstavljajo utemeljenega razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Kljub finančnim težavam je tožena stranka tožnikovo delo, ki se po vsebini, zahtevnosti ali organiziranosti ni spremenilo, še vedno potrebovala. Ker pa je želela zmanjšati stroške dela, je posegla v plačo, dogovorjeno s pogodbo o zaposlitvi. Prenehanje potrebe po opravljanju dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi je utemeljila z obrazložitvijo, da pod plačnimi pogoji iz pogodbe o zaposlitvi tožnikovo delo ni več potrebno, možno pa je nadaljevanje istega dela pod spremenjenimi plačnimi pogoji. Razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi (s ponudbo nove) je bilo torej znižanje plače.

12. Po osmi alineji 31. člena ZDR-1 je določilo o znesku osnovne plače delavca, ki mu pripada za opravljanje dela po pogodbi o zaposlitvi ter o morebitnih drugih plačilih, sestavina pogodbe o zaposlitvi. Z določitvijo zneska plače v sklenjeni pogodbi o zaposlitvi stranki določita vrednost opravljenega dela. Opredelitev dela določenega delovnega mesta (z vsebino, zahtevnostjo, obsegom) in plačilo zanj sta v medsebojni odvisnosti2 . To pomeni, da poseg v plačo, če se hkrati ne spremeni naziv delovnega mesta oziroma vrsta dela (s posledico spremembe vsebine del oziroma vrste del), ali čas za katerega je sklenjena pogodba o zaposlitvi ali trajanje delovnega časa, brez soglasja delavca ni dopusten.

13. Po prvem odstavku 49. člena ZDR-1 se lahko pogodba o zaposlitvi sporazumno spremeni. Sprememba lahko zajema vse elemente pogodbe o zaposlitvi, pri čemer je v primerih spremembe pogojev iz tretje, četrte, pete in šeste alineje 31. člena ZDR-13 in v primerih iz 91. člena ZDR-14 , potrebna sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi. Do znižanja plače za isto delo zato lahko pride le ob delavčevem soglasju5 . Delodajalec enostransko ne sme posegati v plačo, določeno s pogodbo o zaposlitvi. Odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe za isto delo na istem delovnem mestu, le za nižjo plačo, po svoji vsebini, čeprav prikrito, pomeni prav to. Finančne težave, če hkrati nimajo za posledico spremembe vsebine, zahtevnosti, organizacije ali števila delovnih mest, takega posega ne opravičujejo6 .

14. Stališče Vrhovnega sodišča glede tega je jasno in je v judikatih, na katere se sklicuje sodišče druge stopnje, enotno. V sodbi VIII Ips 13/2007 z dne 18. 12. 2007 je Vrhovno sodišče poudarilo, da le znižanje delavčeve plače ne more biti utemeljen poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Pritrdilo je sodišču druge stopnje, da je opredelitev utemeljenega poslovnega razloga v prvi alineji tedanjega 88. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. RS št. 42/2002 in naslednji), sedaj prvi alineji 89. člena ZDR-1, vsebinsko skladna z opredelitvami v mednarodnih pravnih aktih, posebej Konvenciji MOD št. 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca (Zakon o ratifikaciji, Ur. l. RS, št. 15/92) in pomeni prenehanje potrebe po opravljanju del na delovnem mestu v dosedanji vsebini, organizacijski opredelitvi in zahtevnosti, ne izhaja pa iz te opredelitve, da bi bil lahko utemeljen poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi zgolj in izključno znižanje delavčeve plače. Podobno stališče je zavzelo v sodbi in sklepu VIII Ips 514/2008 z dne 28. 9. 2010, in sicer da prenehanje potreb po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi ne pomeni, da je potreba po opravljanju dela delavca prenehala le zaradi potrebe po znižanju plače. Zgolj dejstvo, da je delodajalec delavcem v podpis ponudil nove pogodbe o zaposlitvi z znižanimi plačami, ne glede na to, če je vzrok v tako znižanih plačah manjši priliv sredstev s strani pogodbenega partnerja, ne predstavlja obstoja poslovnega razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Lahko pa je sprememba osnovne plače posledica organizacijskih sprememb ali drugačne opredelitve delovnega mesta. Kot je Vrhovno sodišče pojasnilo v sodbi VIII Ips 477/2006 z dne 27. 9. 2007, se sprememba osnovne plače lahko izvede s spremembo pogodbe o zaposlitvi ali v okviru odpovedi pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove, če gre za prenehanje potreb po opravljanju določenega dela pod pogoji iz dosedanje pogodbe o zaposlitvi, s tem, da se v novi pogodbi o zaposlitvi pod spremenjenimi pogoji ali na drugem delovnem mestu na novo določi tudi višina osnovne plače ali drugih izplačil. Tako se ob racionalizaciji poslovanja, ki obsega drugačne organizacijske rešitve v aktu o sistemizaciji, lahko zniža tudi osnovna plača. Smiselno enako je določilo tudi v sodbi VIII Ips 216/2014 z dne 24. 2. 2015 in sklepu VIII Ips 207/2010 (identična je zadeva VIII Ips 192/2010) z dne 20. 12. 2011. V prvi je ugotovilo, da odpovedni razlog ni bil navidezen, ker je bil utemeljen z reorganizacijo ob poslabšani ekonomski situaciji, pri čemer je bilo ugotovljeno, da je bil bistveno spremenjen tožničin delokrog (tožničina trditev, da je opravljala enako delo, se ni izkazala za resnično). V drugih dveh primerih sta tožnici trdili, da je bil edini razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi znižanje plače, medtem ko je tožena stranka trdila, da so bile razlog organizacijske spremembe in drugačna opredelitev delovnega mesta. Ker sta sodišči nižjih stopenj šteli, da je utemeljenost razloga izkazana že s spremembo sistemizacije in poenotenjem vrednotenja delovnih mest (do neenotnega vrednotenja je prišlo zaradi predhodne spremembe delodajalca po 73. členu ZDR), je Vrhovno sodišče odločitvi razveljavilo z izrecnim napotkom, da je treba ugotoviti, v čem je bilo delo tožnic drugače opredeljeno, saj utemeljen poslovni razlog predstavljajo le tiste in take organizacijske spremembe, zaradi katerih delo tožnic pod pogoji iz veljavne pogodbe o zaposlitvi ne bi bilo več mogoče ali potrebno.

15. Tudi stališče, zavzeto v sodbi VIII Ips 69/2010 z dne 19. 12. 2011, ni drugačno. Vrhovno sodišče je tudi v tej zadevi presodilo, da zgolj znižanje plače kot izključni razlog ni utemeljen poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Sodišče druge stopnje je kot ključno izpostavilo obrazložitev v 14. točki navedene sodbe, ki se glasi: "Če pa je znižanje plače posledica ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih in podobnih razlogov na strani delodajalca in ta take razloge tudi dokaže, potem dejstvo nižje plače ne pomeni, da je odpovedni razlog neutemeljen", ki pa jo je povzelo izven celotnega konteksta in na njeni podlagi naredilo zmoten materialnopravni zaključek, da je ob obstoječem ekonomskem razlogu (finančnih težavah) znižanje plače dopustno, tudi če se ostali pogoji dela ne spremenijo (vsebina in obseg del in nalog, opis delovnega mesta ...). Takega stališča Vrhovno sodišče ni zavzelo. Nasprotno, v nadaljevanju je v 16. točki obrazložitve ob očitku, da je sodišče druge stopnje v tej zadevi (VIII Ips 69/2010) odločilo v nasprotju s sodbo v zadevi VIII Ips 477/2006 z dne 27. 9. 2007, pojasnilo, da je bil v navedeni zadevi spremenjen naziv delovnega mesta, znižana zahteva po delovnih izkušnjah, zahteva glede nivoja znanja tujega jezika, zmanjšala se je zahtevnost nalog, zmanjšal se je obseg in pomen nalog, na novo so se rangirali nivoji delovnih mest - kar vse je imelo za posledico nižjo plačo. Sprememba, kot je bila ugotovljena, je dejansko pomenila reorganizacijo. V zadevi VIII Ips 69/2010 z dne 19. 12. 2011 pa je bilo drugače: delovno mesto tožnice se ni na novo opredelilo v opisanem smislu, ampak je bilo le nižje ocenjeno. Nižja ocenitev delovnega mesta, ne da bi se spremenilo še kaj drugega, pa ni nova opredelitev delovnega mesta.

16. Iz vseh predstavljenih judikatov torej izhaja, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki ji sledi ponudba nove za nižjo plačo, ne glede na finančne težave delodajalca zakonita le, če se hkrati spremeni tudi opredelitev delovnega mesta (v smislu vsebine, organizacijske opredelitve, zahtevnosti itd.).

17. Sodišče prve stopnje je zato pravilno zaključilo, da odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe nezakonita. Ker je sodišče druge stopnje sodbo sodišča prve stopnje spremenilo na podlagi pete alineje 358. člena ZPP in presodilo, da je ob pravilno ugotovljenem dejanskem stanju sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, vendar ta presoja ni utemeljena, je Vrhovno sodišče na podlagi prvega odstavka 380. člena ZPP reviziji ugodilo in sodbo sodišča druge stopnje spremenilo tako, da je pritožbo tožene stranke zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

18. Tožnik je z revizijo uspel, zato mu mora tožena stranka povrniti stroške postopka za odgovor na pritožbo (375 točk) in revizijo (450 točk), kar skupaj z materialnimi stroški (15 točk) in DDV znaša 520,70 EUR.

-------------------------------
1 Sodba sodišča EU C-422/2014 z dne 11. 11. 2015, C. Pujante Rivera, sodba in sklep Vrhovnega sodišča RS VIII Ips 10/2016, VIII Ips 15/2016, VIII Ips 20/2016, VIII Ips 21/2016, VIII Ips 31/2016, vse z dne 22. 3. 2016, sklep VIII Ips 290/2016 z dne 9. 5. 2017.
2 Tudi Konvencija MOD št. 95 o zaščiti plač (Zakon o ratifikaciji, Ur. l. RS št. 51/2009) v prvem členu "plačo" opredeljuje kot plačilo ali zaslužek ... , ki ga izplača delodajalec zaposleni osebi na podlagi pisne ali ustne pogodbe o zaposlitvi za opravljeno delo ali delo, ki ga je treba opraviti, ali za opravljene storitve ali storitve, ki jih je treba opraviti.
3 - če se spremeni naziv delovnega mesta oziroma vrsto dela, s kratkim opisom dela, ki ga mora delavec opravljati po pogodbi o zaposlitvi in za katero se zahtevajo enaka raven in smer izobrazbe in drugi pogoji za opravljanje dela v skladu z 22. členom tega zakona, - kraj opravljanja dela; če ni naveden točni kraj, velja, da delavec opravlja delo na sedežu delodajalca, - čas, za katerega je sklenjena pogodba o zaposlitvi, razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas in - določilo o načinu izrabe letnega dopusta, če je sklenjena pogodba o zaposlitvi za določen čas, določilo ali gre za pogodbo o zaposlitvi s polnim ali krajšim delovnim časom.
4 Odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe.
5 Direktiva o obveznosti delodajalca, da zaposlene obvesti o pogojih, ki se nanašajo na pogodbo o zaposlitvi ali delovno razmerje št. 91/533/EGS z dne 14. oktobra 1991, na katero se sklicuje v pritožbi tožena stranka, ne posega v pravico držav članic, da uporabljajo ali uvajajo zakone ali druge predpise, ki so ugodnejši za zaposlene ali ki spodbujajo ali dovoljujejo uporabo pogodb, ki so zanje ugodnejše (7. člen).
6 Ne glede na sicer razumljivo zavzemanje tožene stranke za ohranitev zaposlitev.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o delovnih razmerjih (2013) - ZDR-1 - člen 31, 49, 89, 89/1, 91, 98, 99

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
12.07.2018

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDA5MjI5