Slovensko sodstvo ostaja na podobno visoki ravni kot v preteklih letih

19.05.2022 / Vrhovno sodišče

EU_justice_scoreboard_2022.jpg

Evropska komisija je danes predstavila poročilo EU Justice Scoreboard 2022, ki kaže, da slovensko sodstvo še naprej posluje stabilno. Slovenija še vedno ostaja relativno visoko pri številu novih prejetih zadev, medtem ko časi reševanja zadev ostajajo na podobno visoki ravni kot v preteklih letih. Poleg tega se vztrajno izboljšuje tudi zaupanje v sodstvo in dojemanje neodvisnosti sodstva v javnosti.

Pregled stanja na področju pravosodja (t.i. EU Justice Scoreboard) tako kot vsako leto prinaša analizo uspešnosti poslovanja sodišč v državah Evropske unije, ki ponujajo tudi mednarodno primerjavo delovanja slovenskega sodnega sistema. Pričakovani časi reševanja zadev uvrščajo našo državo v evropsko povprečje, na nekaterih področjih so ti časi tudi krajši od povprečja. Glede pričakovanega časa reševanja vseh nekazenskih zadev na prvi stopnji (civilne, gospodarske, upravne in druge) je Slovenija uvrščena na visoko šesto mesto, kar je eno mesto nižje kot lani. Količnik reševanja pripada je stabilen, zaradi vpliva epidemije koronavirusa sicer nekoliko pod 100 odstotki, kar Slovenijo uvršča na 11. mesto v EU pri civilnih, gospodarskih in upravnih zadevah na prvi stopnji.

Slovenija je bila vrsto let povsem med zadnjimi glede števila vseh nerešenih nekazenskih zadev na 100 prebivalcev. To je ob tako izstopajočem številu novih izvršilnih in zemljiškoknjižnih zadev tudi razumljivo, bistveno vprašanje pa je, ali sistem obvladuje prejete zadeve in uspe v določenem časovnem obdobju rešiti več zadev, kot jih prejme. Podatki za Slovenijo kažejo, da to drži, saj se število nerešenih zadev že vrsto let znižuje, naš sodni sistem pa se po tem kazalcu uvršča na 17. mesto med državami EU.

V EU Justice Scoreboard 2022 so vključeni tudi podatki o zaupanju v sodstvo in dojemanju neodvisnosti, ki kažejo, da zaupanje v slovensko sodstvo že vrsto let vztrajno narašča. Če je bila Slovenija po tem kazalniku še leta 2016 šele na 24. mestu, se po tokratni raziskavi uvršča na 18. mesto, kar je dve mesti višje kot lani. Izboljšala se je tudi ocena neodvisnosti sodstva s strani podjetij, kjer naša država zaseda 16. mesto, kar je tri mesta višje kot lani in osem mest višje kot leta 2016.

Po drugi strani ima glede na poročilo Slovenija še vedno najvišje število sodnikov glede na število prebivalcev v EU. Ob tem je smiselno pojasniti, da razlika v številu sodnikov na prebivalca izhaja tako iz različnih opredelitev tega, kdo je v posamezni državi in njenem sodnem sistemu štet za sodnika (npr. različni sodniki laiki ali pomočniki sodnikov) kot predvsem iz obsega pristojnosti in nalog, ki jih v posameznih državah opravljajo sodniki. Za Slovenijo je tako npr. značilno, da sodniki opravljajo svoje naloge tudi v zapuščinskih, zemljiškoknjižnih in izvršilnih postopkih, ki v nekaterih državah ne spadajo v pristojnost sodišč oziroma jih opravljajo notarji.

Slovenija še vedno relativno veliko sredstev nameni za sodstvo (sedma po izdatkih za sodišča na prebivalca), a glede na število sodnikov in visok pripad novih zadev ter glede na delež plač v celotnem proračunu sodstva ta podatek ni presenetljiv. Naš sodni sistem ostaja precej nizko tudi pri vprašanju trajanja sodnih postopkov v zadevah pranja denarja (24. mesto), na kar je Evropska komisija opozorila že v Poročilu o vladavini prava. Kljub napredku na področju digitalizacije pa se je zaradi pospešenega razvoja v drugih državah in novih ocenjevanih parametrov v poročilu Slovenija na tem področju odrezala nekoliko slabše, kar le potrjuje potrebo po prednostnem posvečanju tej problematiki tudi znotraj slovenskega sodstva (prioritete - Otvoritev sodnega leta 2022).

 


To sporočilo za javnost je informativne narave in s svojo vsebino ne zavezuje sodišča.