Razlaga določb Sodnega reda o snemanju v civilnih zadevah

11.01.2017 / Vrhovno sodišče

Podpredsednica Vrhovnega sodišča, mag. Nina Betetto, je ministru za pravosodje poslala zaprosilo za razlago 1. odstavka 17. člena Sodnega reda v civilnih postopkih z vidika varstva osebnostnih pravic strank.

Sodni red v 17. členu določa, da je snemanje in fotografiranje v zadevah, kjer javnost ni izključena, dovoljeno neposredno pred pričetkom javne glavne obravnave in ob ustni razglasitvi odločitve, in sicer s prostora, ki ga za to določi sodnik, ki vodi postopek. Skladno s 3. odstavkom 4. člena je za razlago Sodnega reda pristojen minister za pravosodje, zato ga je podpredsednica VSRS zaprosila, da sprejme razlago ob proučitvi vprašanj, ki se pojavljajo v zvezi z njegovo uporabo v civilnih postopkih.

Nova določba namreč pomeni, da se s spremembami Sodnega reda snemanje in fotografiranje med drugim širita s kazenskih postopkov tudi na nekazenske. Kot podpredsednica VSRS navaja v dopisu, snemanja in fotografiranja v civilnih zadevah ne ureja ne procesni ne drug predpis, ampak le Sodni red, ki je podzakonski akt (za razliko od kazenskih, kjer je to vprašanje urejeno v 301. členu Zakona o kazenskem postopku).

Sodne obravnave v civilnih zadevah so v skladu s 24. členom Ustave in drugim odstavkom 4. člena Zakona o pravdnem postopku javne, če javnost v njih ni izključena. Javni so tudi podatki o zadevah, ki se objavljajo na sodni deski, med drugim opravilna številka in vrsta zadeve, datum in ura začetka obravnave, podatek o kraju in prostoru, kjer bo obravnava ali seja opravljena, ter osebno ime stranke (drugi odstavek 18. člena Sodnega reda)

Snemanje in fotografiranje strank pa pomeni poseg v njihovo osebnostno pravico na lastni podobi, ki jo varuje 35. člen Ustave.

Podpredsednica VSRS je ministra zato zaprosila, da sprejme stališče, ali šteje, da gre v primeru prvega odstavka 17. člena Sodnega reda za ex ante podzakonsko določbo, ki se bo lahko začela uporabljati šele po sprejemu ustrezne zakonske podlage, oziroma ali gre samostojno in zadostno podlago za snemanje in fotografiranje v civilnih zadevah.

V zvezi s tem je poudarila, da se osebnostne pravice uresničujejo neposredno na podlagi Ustave, način njihovega uresničevanja pa je mogoče predpisati z zakonom, kadar tako določa Ustava, ali če je to nujno zaradi same narave osebnostne pravice. Civilna zadeva je, drugače kot kazenska, primarno stvar posameznikov. Obstoječa določba Sodnega reda sodniku poleg tega ne omogoča tehtanja med javnim in zasebnim interesom, saj za snemanje ali fotografiranje na podlagi prvega odstavka 17. člena Sodnega reda ni potrebno nobeno dovoljenje.