VSM sodba Kp 122/2000

Jedro

Podjetje x, d.o.o. je med drugim registrirano tudi za inštalacijska in zaključna dela v gradbeništvu. To pa pomeni, da je moralo biti strokovno usposobljeno za izvedbo takšnih del tudi v smislu zagotavljanja njihove varne izvedbe. Za slednjo je kot prevzemnik v imenu podjetja odgovarjal obdolženec. Le-ta se namreč kot strokovno usposobljen neposredni izvajalec prevzetih del v nobenem primeru ne more razbremeniti odgovornosti za pomanjkljivo izvedbo gradbenih del, ki se nanašajo tudi na zagotavljanje varnosti, s sklicevanjem na opustitve investitorja in glavnega izvajalca.

 

Izrek

Pritožba zagovornika obd. A. R. se zavrne kot neutemeljena in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obdolženec mora povrniti stroške pritožbenega postopka, in sicer plačati povprečnino v znesku 38.000,00 (osemintrideset tisoč) tolarjev.

 

Obrazložitev

Z obsodilnim delom napadene sodbe je sodišče prve stopnje obd. A. R. spoznalo za krivega storitve kaznivega dejanja povzročitve splošne nevarnosti pri gradbeni dejavnosti iz tretjega v zvezi z drugim in prvim odstavkom 318. člena Kazenskega zakonika (KZ), obd. J. M. pa storitve kaznivega dejanja povzročitve splošne nevarnosti iz tretjega v zvezi z drugim in prvim odstavkom 317. člena KZ ter jima po določbah 50. člena KZ izreklo pogojni obsodbi, s katerima je obd. A. R. določilo kazen osem mesecev zapora, obd. J. M. pa kazen šest mesecev zapora, obema pa preizkusni dobi dveh let. Po določbi prvega odstavka 95. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) je obd. A. R. naložilo povrnitev stroškov kazenskega postopka, oprostilo pa ga je plačila povprečnine, medtem ko je obd. J. M. v celoti oprostilo povrnitve stroškov kazenskega postopka. Z isto sodbo pa je sodišče prve stopnje po določbi 1. točke 357. člena ZKP zoper obd. D. Ž. zavrnilo obtožbo za kaznivo dejanje povzročitve splošne nevarnosti iz tretjega v zvezi z drugim in prvim odstavkom 317. člena KZ ter po določbi prvega odstavka 96. člena ZKP odločilo, da stroški tega dela kazenskega postopka obremenjujejo proračun.

Proti obsodilnemu delu takšne sodbe se je pritožil zagovornik obd. A. R. zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka, kršitve kazenskega zakona, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter odločbe o kazenski sankciji. Predlaga, naj pritožbeno sodišče ugodi pritožbi in spremeni sodbo sodišča prve stopnje tako, da zavrne obtožbo, podredno pa se zavzema za njeno razveljavitev in vrnitev zadeve v novo sojenje.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbenih razlogov bistvene kršitve določb kazenskega postopka in kršitve kazenskega zakona pritožba ni opredelila glede tega, katere konkretne kršitve bi naj bile podane. Iz pritožbene obrazložitve, v kateri pritožnik navaja, da iz izreka napadene sodbe ni razvidno, na kak način bi moral obdolženec predhodno predvideti in poskrbeti za ustrezno zaščito prostora pred požarom, torej za ukrepe in sredstva požarnega varstva v prostoru, kjer se je opravljalo varjenje in tudi ni opisano dolžnostno ravnanje "požarne straže", ki bi bilo v vzročni povezavi s specifično konkretno posledico, bi bilo moč sklepati, da meri na nerazumljivost izreka prvostopne sodbe in s tem na bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP. Takšna kršitev pa ni podana, ker je dejanje obdolženca kar zadeva navedbo dejstev in okoliščin, ki so znaki obravnavanega kaznivega dejanja, dovolj jasno opredeljeno. Zato opisu dejanja ni moč očitati takšne pomanjkljivosti, ki bi predstavljala nakazano bistveno kršitev določb kazenskega postopka. Glede na to, in ker pritožbeno sodišče tudi ni ugotovilo katere izmed v določbah 372. člena ZKP naštetih kršitev kazenskega zakona, uveljavljanje pritožbenih razlogov bistvene kršitve določb kazenskega postopka in kršitve kazenskega zakona ni utemeljeno.

Dejansko stanje pa je sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi tudi ugotovilo pravilno in popolno ter zanesljivo zaključilo, da je obdolženec storil kaznivo dejanje, ki mu je očitano. Zato pritožbeno sodišče v celoti soglaša z dejanskimi in pravnimi zaključki napadene sodbe ter le še v zvezi s pritožbenimi izvajanji dodaja: Na vse ugovore, ki so bili že uveljavljani v teku tega kazenskega postopka pred sodiščem prve stopnje in jih pritožba v bistvu ponavlja, ima napadena sodba povsem ustrezne razloge. Z njimi pravilno ocenjuje obdolženčevo ravnanje, ki je bilo v nasprotju z v izreku prvostopne sodbe navedenimi predpisi in splošno priznanimi tehničnimi pravili. Sodišče prve stopnje je s pravilno razlago zavrnilo trditev, da obdolženec ni bil odgovorna oseba za nadzor nad gradbenimi deli in ob vseh zanesljivo ugotovljenih odločilnih okoliščinah utemeljeno zavrnilo ugovor, da podjetje x, d.o.o. kot podizvajalec ni moglo biti odgovorno za izvedbo varnostnih predpisov.

V zvezi s tem vprašanjem namreč napadena sodba pravilno ugotavlja, da je obdolženec navzven nastopal kot izvajalec, saj na to kaže njegovo ravnanje, ko je najel delavca za polaganje izoteka na betonsko ploščo kurilnice in nabavil tudi za izvedbo tega dela potreben material. Kot neposredni izvajalec del pa je bil dolžan v skladu s predpisi o varnosti pri delu, navedenimi v prvostopni sodbi, zagotoviti njihovo varno izvajanje. Tega zaključka ne morejo izpodbiti pritožbene navedbe v delu, v katerem se sklicujejo na okoliščino, da je družba y, d.o.o. bila glavni izvajalec prevzetih gradbenih del in je kot takšna morala napraviti poseben elaborat ureditve gradbišča ter predvideti ukrepe ter sredstva požarnega varstva. Obdolženec, ki je prevzel neposredno vodenje gradbenih del, je moral ne glede na ravnanje glavnega izvajalca v danih okoliščinah poskrbeti za ukrepe in sredstva požarnega varstva. Dokazni postopek pred sodiščem prve stopnje je pokazal, da tega ni storil, čeprav je bil s strani soobd.

J. M. celo opozorjen na potrebo po ustreznem zavarovanju. Zato je izkazana vzročna zveza med njegovim ravnanjem in nastalimi posledicami.

Drugačnih zaključkov ne narekuje pritožbena trditev, da ni vzročne zveze med opustitvijo ukrepov postavitve požarne straže, dokler traja povečana nevarnost požara, in konkretno posledico. Požar je nastal zaradi uporabe odprtega plamena v okoliščinah, ki so zahtevale ustrezno zavarovanje, ki pa ga je obdolženec opustil. Dejstvo, da se je požar razširil na vso ostrešje, ker ni bilo pravilno grajeno, ne more obdolženca razbremeniti kazenske odgovornosti. Glede na navedeno je tudi odveč razpravljanje o tem, ali in na kakšen način bi požarna straža opravila nadzor po končanem gradbenem delu, prav tako pa tudi pritožbeno opozarjanje na dolžnost investitorja, da si pridobi gradbeno dovoljenje, v katerem bi morala biti zapisana tudi dolžnostna ravnanja pri izvedbi naročenih gradbenih del. Podjetje x, d.o.o. je med drugim registrirano tudi za inštalacijska in zaključna dela v gradbeništvu. To pa pomeni, da je moralo biti strokovno usposobljeno za izvedbo takšnih del tudi v smislu zagotavljanja njihove varne izvedbe. Za slednjo je kot prevzemnik v imenu podjetja odgovarjal obdolženec. Le-ta se namreč kot strokovno usposobljen neposredni izvajalec prevzetih del v nobenem primeru ne more razbremeniti odgovornosti za pomanjkljivo izvedbo gradbenih del, ki se nanašajo tudi na zagotavljanje varnosti, s sklicevanjem na opustitve investitorja in glavnega izvajalca. V nasprotnem primeru bi moral zavrniti izvajanje takšnih del.

Preizkus odločbe o kazenski sankciji, ki jo pritožba napada zgolj načelno, pa je pokazal, da je sodišče prve stopnje obdolžencu izreklo pogojno obsodbo, torej le sankcijo opozorilne narave. Z njo mu je določilo po vrsti in višini primerno kazen ter ustrezno dolgo preizkusno dobo. Izrek takšne kazenske sankcije je oprlo na pravilno ugotovljene okoliščine, ki zadevajo obdolženčevo osebnost in njegovo neoporečno prejšnje življenje ter vse ostale okoliščine, v katerih je storil kaznivo dejanje. Pri določitvi višine zaporne kazni ter dolžine preizkusne dobe je ustrezno ocenilo težo obdolženčevega dejanja ter stopnjo njegove kazenske odgovornosti, pravilno pa vrednotilo tudi obteževalno okoliščino, nanašajočo se na lahkomiselno ravnanje pri prepustitvi prevzetega dela najetima delavcema. Zato ni nobenih razlogov za spremembo izrečene kazenske sankcije v obdolženčevo korist.

Iz navedenih razlogov je pritožbeno sodišče pritožbo obdolženčevega zagovornika zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (391. člen ZKP).

Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na določbah prvega odstavka 98. člena in prvega odstavka 95. člena ZKP, višina povprečnine pa je odmerjena v skladu s kriteriji, določenimi v tretjem odstavku 92. člena istega zakona, to je s trajanjem in zamotanostjo postopka ter obdolženčevimi premoženjskimi razmerami.

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSC sodba Kp 350/2000
• VSRS Sodba I Ips 9687/2016
• VSK sodba Kp 424/2007