VSM sklep Kp 803/99

Jedro

Pritožba zagovornika ima prav, ko ugotavlja, da je sodišče prve stopnje bistveno kršilo določbe kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, ker napadena sodba nima razlogov o vseh odločilnih dejstvih, in sicer o obstoju velike premoženjske škode. Ta je v izreku sodbe opisana, zaradi česar je prvostopno sodišče obdolženčevo dejanje tudi pravno opredelilo kot kaznivo dejanje goljufije po drugem v zvezi s prvim odstavkom 217. člena KZ, razlogih napadene sodbe pa sodišče prve stopnje tega kvalifikatornega znaka kaznivega dejanja ni z ničemer obrazložilo. To je v nasprotju z določbo sedmega odstavka 364. člena ZKP.

 

Izrek

Ob ugoditvi pritožbi zagovornika obd. A. Z. in po uradni dolžnosti se sodba sodišča prve stopnje razveljavi ter zadeva vrne v novo sojenje.

 

Obrazložitev

Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje obd. A. Z. spoznalo za krivega storitve kaznivega dejanja goljufije po drugem v zvezi s prvim odstavkom 217. člena Kazenskega zakonika (KZ) in mu izreklo kazen eno leto zapora. V njo mu je po prvem odstavku 49. člena KZ vštelo čas, ki ga je prebil v priporu od 17.2.1994 od 15. ure do 2.6.1994 do 15. ure. Po drugem odstavku 105. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) je odločilo, da je obdolženec dolžan oškodovanemu G.G. Maribor plačati premoženjskopravni zahtevek v višini 4,926.966,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi. Po prvem odstavku 96. člena (prav 95. člena) ZKP je obdolžencu naložilo plačilo stroškov kazenskega postopka in povprečnine.

Proti tej sodbi se je pritožil obdolženčev zagovornik zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka in zmotne ter nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču predlaga, da napadeno sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje, ali pa obdolženca oprosti obtožbe.

Pregled zadeve je pokazal naslednje: Pritožba zagovornika ima prav, ko ugotavlja, da je sodišče prve stopnje bistveno kršilo določbe kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, ker napadena sodba nima razlogov o vseh odločilnih dejstvih, in sicer o obstoju velike premoženjske škode. Ta je v izreku sodbe opisana, zaradi česar je prvostopno sodišče obdolženčevo dejanje tudi pravno opredelilo kot kaznivo dejanje goljufije po drugem v zvezi s prvim odstavkom 217. člena KZ, razlogih napadene sodbe pa sodišče prve stopnje tega kvalifikatornega znaka kaznivega dejanja ni z ničemer obrazložilo. To je v nasprotju z določbo sedmega odstavka 364. člena ZKP, po kateri mora sodišče v sodbi navesti tudi razloge, ki so za sodišče bili odločilni pri reševanju pravnih vprašanj, zlasti pri ugotavljanju, ali sta podana kaznivo dejanje in kazenska odgovornost obdolženca, in pri uporabi posameznih določb kazenskega zakona glede obdolženca ali njegovega dejanja. Sodišče prve stopnje bi torej v razlogih napadene sodbe moralo obrazložiti tudi na osnovi česa ugotavlja, da je obdolženec s svojim dejanjem povzročil veliko premoženjsko škodo, kar upoštevaje določbo iz 3 alinee 13. odstavka 126. člena in podatke Uradnega lista RS, št. 51/92 in 55/92 o povprečni neto plači v gospodarstvu za inkriminirano časovno obdobje, ne bi bilo težko.

Zagovornikova pritožba pa smiselno opozarja še na eno bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, ko v okviru pritožbenega razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja govori o pomanjkljivostih prvostopne sodbe v zvezi z višino škode, kot je navedena v njenem izreku in razvidna iz njenih razlogov. Glede tega namreč izrek nasprotuje sam sebi in razlogom sodbe. Izrek si nasprotuje, ker istočasno obsega znesek vrednosti dobavljene hlodovine v višini 4,462.913,00 SIT ter premoženjsko škodo 4,926.966,00 SIT, ki predstavlja dolg z zamudnimi obrestmi do 3.3.1994, zmanjšan za plačane pologe. Pri prvem znesku gre za protipravno premoženjsko korist, ki bi jo naj obdolženec pridobil družbi Z. d.o.o. s sklenitvijo kupoprodajne pogodbe z GG Maribor z dne 8.7. in 13.7.1992, pri drugem pa za znesek te koristi skupaj z natečenimi obrestmi do navedenega datuma. Ali bi naj bile tudi obresti predmet obravnavane goljufije, pa iz izreka prvostopne sodbe ni mogoče razbrati. Izrek in obrazložitev sodbe pa si nasprotujeta, ker iz izreka izhaja, da je obdolžencu šlo za to, "da si družba Z. d.o.o." pridobi protipravno premoženjsko korist v višini 4,926.966,00 SIT, v obrazložitvi sodbe (stran 5) pa je navedeno, da si je obdolženec pridobil veliko premoženjsko korist v višini 4,462.913,00 SIT.

Ob vsem navedenem pa je pritožbeno sodišče pri uradnem preizkusu napadene sodbe (prvi odstavek 383. člena ZKP) ugotovilo, da je izrek napadene sodbe tudi nerazumljiv, ker ne vsebuje vsega, kar bi v njem moralo biti navedeno. V izreku je sicer zapisano, da je obdolženec kot lastnik in pooblaščena oseba družbe Z. d.o.o., ko je sklenil kupoprodajno pogodbo za nakup hlodovine predstavnikom GG Maribor prikrival, da je v času sklepanja posla njegova družba plačilno nesposobna, ker je imela občasno blokiran žiro račun, bila pa je primorana odpisati številne terjatve do kupcev in zato objektivno ni bila sposobna plačati nabavljenega blaga, ni pa navedeno, da jih je s tem zapeljal v zmoto, da so v škodo svojega premoženja z njim sklenil kupoprodajno pogodbo. Tak opis je obtožba v svoji osnovni obliki imela, pa je pozneje po njenih številnih spremembah iz nje nerazumljivo izpadel. Iz spremenjene obtožbe tudi ni razvidno, kaj je s preostalimi kaznivimi dejanji obtoženca, ki so bila zajeta z osnovn obtožbo z dne 12.4.1994 in so se nahajala še v njenih modifikacijah i spremembah z dne 18.9.1997 ter 17.6.1999. Zato je ta del obtožbe osta nerešen.

Iz navedenih razlogov je pritožbeno sodišče ob ugoditvi pritožbi in po uradni dolžnosti napadeno sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo v novo sojenje (prvi odstavek 392. člena ZKP). V ponovljenem postopku bo prvostopno sodišče odpravilo vse ugotovljene pomanjkljivosti, kritično presodilo tudi preostala pritožbena izvajanja obdolženčevega zagovornika, s katerimi se pritožbeno sodišče glede na naravo kršitev ni moglo ukvarjati in o zadevi vnovič odločilo.

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VDS sklep Psp 330/2000
• VSL sodba I Cpg 40/99
• VSL sklep III Cp 1370/2000