<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSM sodba Kp 745/99

Sodišče:Višje sodišče v Mariboru
Oddelek:Kazenski oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSMB:2000:KP.745.99
Evidenčna številka:VSM30072
Datum odločbe:12.01.2000
Področje:kazensko materialno pravo
Institut:prepovedan prehod čez državno mejo

Jedro

Pritožba graja tudi prvostopno odločbo o kazenski sankciji. Ko se zavzema za izrek pogojne obsodbe ali denarne kazni, nima prav, saj teža in družbena nevarnost obravnavanega kaznivega dejanja, ki se kažeta v pogostosti tovrstnih kaznivih dejanj in v škodi, ki jo povzročajo Republiki Sloveniji, ne dovoljuje izreka kazenske sankcije zgolj opozorilne narave, denarno kazen pa bi obdolžencu bilo mogoče izreči le z uporabo omilitvenih določil, za kar pa bi morale obstajati posebno tehtne olajševalne okoliščine, ki jih ni najti.

 

Izrek

Pritožbi obd. V. P. se delno ugodi in sodba sodišča prve stopnje v odločbi o kazenski sankciji spremeni tako, da se zniža obdolžencu za kaznivo dejanje po drugem odstavku 311. člena KZ izrečena kazen s štirih mesecev zapora na 2 (dva) meseca zapora.

V ostalem se pritožba obd. V. P. zavrne kot neutemeljena in v nespremenjenem obsegu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

 

Obrazložitev

Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje obd. V. P. in obd.

M. P. spoznalo za kriva storitve kaznivega dejanja prepovedanega prehoda čez državno mejo po drugem odstavku 311. člena Kazenskega zakonika (KZ) in izreklo vsakemu kazen štiri mesece zapora. Skladno z določbo 49. člena KZ jima je v izrečeni kazni vštelo čas pridržanja dne 17.8.1998, in sicer obd. V. P. od 00.30 do 13.20 ure, obd. M. P.

pa od 00.30 do 12.15 ure. Obd. V. P. je po določbi prvega odstavka 95. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) naložilo plačilo stroškov kazenskega postopka in povprečnine, obd. M. P. pa je plačila teh stroškov po določbi četrtega odstavka 95. člena ZKP oprostilo.

Proti tej sodbi se je pritožil obd. V. P. zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in odločbe o kazenski sankciji. Pritožbenemu sodišču predlaga, da napadeno sodbo razveljavi, podrejeno pa, da jo spremeni tako, da mu izreče pogojno obsodbo ali denarno kazen.

Pritožba je delno utemeljena.

Dejansko stanje je sodišče prve stopnje ugotovilo pravilno in popolno. Izvedene dokaze in zagovor obdolženca je pravilno ocenilo, na tej osnovi pa zanesljivo ugotovilo, da je obdolženec storil očitano mu kaznivo dejanje. Svojo odločitev je v napadeni sodbi tudi prepričljivo obrazložilo in pritožbeno sodišče zato nima prav nobenih pomislekov o pravilnosti dejanskih ugotovitev in pravnih zaključkov napadene sodbe. Le-te tudi obdolženčeva pritožbena izvajanja ne morejo z ničemer omajati.

Obdolženec v pritožbi zgolj ponavlja zagovor, ki ga je kot nesprejemljiv ocenilo že sodišče prve stopnje in se pri tem pravilno oprlo na zagovor obd. M. P. Le-ta je očitno bil bolj iskren od obd.

P., ni pa imel prav nobenega razloga, da bi ga po krivem obremenjeval. Z obd. P. sta prijatelja, oba sta se znašla v denarni stiski, to pa je tudi okoliščina, v kateri je iskati vzrok za storitev obravnavanega kaznivega dejanja. Upoštevajoč zagovor obd.

P. je to obd. V. P. tudi v celoti dokazano. Zato pritožbena izvajanja, v katerih obd. P. govori o strahu pred "J.", ki je sodeloval pri kaznivem dejanju, niso prav nič prepričljiva, še manj pa taka, da bi ovrgla pravilnost dejanskih ugotovitev prvostopnega sodišča.

Po obrazloženem se pokaže, da je obdolženčeva pritožba zoper krivdni izrek neutemeljena.

Pritožba graja tudi prvostopno odločbo o kazenski sankciji. Ko se zavzema za izrek pogojne obsodbe ali denarne kazni, nima prav, saj teža in družbena nevarnost obravnavanega kaznivega dejanja, ki se kažeta v pogostosti tovrstnih kaznivih dejanj in v škodi, ki jo povzročajo Republiki Sloveniji, ne dovoljuje izreka kazenske sankcije zgolj opozorilne narave, denarno kazen pa bi obdolžencu bilo mogoče izreči le z uporabo omilitvenih določil, za kar pa bi morale obstajati posebno tehtne olajševalne okoliščine, ki jih ni najti. Pač pa je pritožbeno sodišče na prvi stopnji izrečeno kazen znižalo s štirih na dva meseca zapora, pri tem pa upoštevalo, da obd. P. doslej še ni bil kaznovan in da je star 55 let ter si je pred časom uspel najti zaposlitev. Prepričano je, da tako znižana kazen ustreza teži kaznivega dejanja, stopnji obdolženčeve krivde in vsem drugim, za izbiro in odmero kazni upoštevnim okoliščinam (drugi odstavek 41. člena KZ).

Po obrazloženem, in ker ni ugotovilo kršitev zakona iz prvega odstavka 383. člena ZKP, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče o obdolženčevi pritožbi odločilo, kot je razvidno iz izreka te sodbe (prvi odstavek 394. člena ZKP).

Ker je bilo z odločbo višjega sodišča deloma odločeno v korist obdolženca, je odpadel izrek o stroških pritožbenega postopka (drugi odstavek 98. člena ZKP).

 


Zveza:

KZ člen 49, 311, 311/2.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
23.08.2009

Opombe:

P2RvYy01MTE2Mg==