<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSM sklep Kp 845/99

Sodišče:Višje sodišče v Mariboru
Oddelek:Kazenski oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSMB:1999:KP.845.99
Evidenčna številka:VSM30076
Datum odločbe:16.02.1999
Področje:kazensko materialno pravo
Institut:umor - neprimeren poskus

Jedro

Ob preizkusu napadene sodbe je pritožbeno sodišče prišlo do zaključka, da obstaja precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev glede kaznivega dejanja poskusa kaznivega dejanja umora po 2. točki drugega odstavka 127. člena v zvezi z 22. členom KZ, in sicer v smeri, ali je bilo v danih okoliščinah s pištolo, ki je bila uporabljena pri kaznivem dejanju, sploh moč oškodovancu vzeti življenje.

 

Izrek

I.Ob reševanju pritožb obt. U. P. in njegovega zagovornika se sodba sodišča prve stopnje po uradni dolžnosti razveljavi - v odločbi o krivdi in posamezni kazni za kaznivo dejanje poskusa kaznivega dejanja umora po 2. točki drugega odstavka 127. člena v zvezi z 22. členom KZ, opisano pod točko 1 prvostopnega izreka, - v odločbah o enotni kazni in o vštetju pripora, - v odločbi o varnostnem ukrepu po drugem odstavku 69. člena KZ in - v odločbi o stroških kazenskega postopka ter zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Pripor zoper obt. U. P. se iz pripornega razloga po 3. točki prvega odstavka 201. člena ZKP v zvezi s prvim odstavkom 20. člena Ustave Republike Slovenije podaljša.

 

Obrazložitev

Z zgoraj navedeno sodbo je sodišče prve stopnje obt. U. P. spoznalo za krivega poskusa kaznivega dejanja umora po 2. točki drugega odstavka 127. člena v zvezi z 22. členom Kazenskega zakonika (KZ) in kaznivega dejanja krive ovadbe po četrtem odstavku 288. člena KZ. Za prvo kaznivo dejanje mu je z uporabo omilitvenih določil 1. točke 42. člena in 1. točke 43. člena KZ določilo kazen osem let zapora, za drugo kaznivo dejanje pa kazen osem mesecev zapora, nato pa mu je po 2. točki drugega odstavka 47. člena KZ izreklo enotno kazen osem let in šest mesecev zapora. V skladu s prvim odstavkom 49. člena KZ je sodišče obtožencu v izrečeno enotno kazen vštelo čas, prebit v priporu, v skladu z drugim odstavkom 69. člena KZ pa je odvzelo pištolo, ki je bila uporabljena pri kaznivem dejanju, po četrtem odstavku 95. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) pa je obtoženca oprostilo plačila stroškov kazenskega postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP.

Zoper to sodbo sta se pritožila, in sicer le glede kaznivega dejanja poskusa umora po 2. točki drugega odstavka 127. člena v zvezi z 22. členom KZ - zagovornik obt. U. P. iz pritožbenih razlogov bistvene kršitve določb kazenskega postopka in zmotne ter nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču predlaga, naj "sodbo sodišča prve stopnje" razveljavi in - obt. U. P. smiselno iz pritožbenega razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču predlaga, naj mu "zniža kazen".

Obtoženčev zagovornik je obenem s pritožbo zahteval, naj ga pritožbeno sodišče obvesti o seji senata (prvi odstavek 378. člena ZKP) in se je seje tudi udeležil.

Pregled zadeve je pokazal naslednje: K I. sklepa: V pritožbi obtoženčevega zagovornika uveljavljani pritožbeni razlog bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP po oceni pritožbenega sodišča ni podan. Ta pritožbeni razlog naj bi po stališču pritožbe obstajal zato, ker da obstaja nasprotje med razlogi sodbe in vsebino zapisnikov o zaslišanju D. V. in D. M., oziroma ker da sodba nima razlogov o tem, da je pokojni D. R. v prvi fazi prikrival pištolo pred obtožencem in zakaj verjame D. R., da je pištolo nabavil skupaj z obtožencem oziroma, da jo je obtoženec sam nabavil.

Navedeni pritožbeni razlog po oceni pritožbenega sodišča ni podan. Za bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP gre namreč le tedaj, če obstaja "o odločilnih dejstvih precejšnje nasprotje" med razlogi sodbe in vsebino zapisnikov. Pritožbeno sodišče meni, da nabava pištole v konkretni zadevi ni tako odločilno dejstvo, kot ga ima v mislih omenjena določba. Res sta V. in M. s svojima izpovedbama o tem, s kom sta se pogovarjala glede pištole, obremenila pokojnega R., vendar ni moč prezreti, da je tudi obt. P. vedel za pištolo. Sam je namreč v svoj zagovor povedal, da je bil prisoten, ko je pokojni R. spraševal V. o pištoli, in ko je o njej govoril z M. (l. št. 23). Ker pritožbeno sodišče sogalaša z zaključkom sodišča prve stopnje, da sta obt. P. in pokojni R. delovala v sostorilstvu, ni odločilno, ali je bila vloga enega ali drugega pri nabavi pištole manjša ali večja.

Ob preizkusu napadene sodbe pa je pritožbeno sodišče prišlo do zaključka, da obstaja precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev glede kaznivega dejanja poskusa kaznivega dejanja umora po 2. točki drugega odstavka 127. člena v zvezi z 22. členom KZ, in sicer v smeri, ali je bilo v danih okoliščinah s pištolo, ki je bila uporabljena pri kaznivem dejanju, sploh moč ošk. G. L. vzeti življenje. Dejstvo je namreč, da je ta vsled strelne rane v zatilje utrpel le lahko telesno poškodbo in da iz strokovnega mnenja Centra za kriminalističnotehnične preiskave UKS MNZ na l. št. 154 izhaja, da je bila pištola, ki jo je pokojni D. R. uporabil pri kaznivem dejanju, sicer namenjena za izstreljevanje plinskih nabojev kalibra 6,35 mm, da je bilo iz nje možno izstreliti tudi strelne naboje kalibra 6,35 mm, da pa je bila energija izstreljenih strelnih nabojev majhna tudi zaradi neprimerne cevi pištole. Med dosedanjim postopkom sodišče prve stopnje ni ugotavljalo, kaj pomeni dejstvo, da je bila cev pištole neprimerna. Ker je, kot je že bilo navedeno, ošk. L.

utrpel le lahko telesno poškodbo, saj je iz pištole izstreljena krogla le razcefrala kožo na stičišču lobanje in vratu in prodrla delno pod kotom 1,5 cm v notranjost, kakor je to razvidno iz kazenske ovadbe na l. št. 61, bi bilo s pritegnitvijo izvedenca balistične stroke zadevo ocenjevati tudi z vidika določbe 23. člena KZ.

Iz navedenega razloga je pritožbeno sodišče v skladu z določbo tretjega odstavka 392. člena ZKP razveljavilo napadeni del sodbe sodišča prve stopnje. V novem sojenju bo treba dokazovanje dopolniti v nakazani smeri, izvesti še druge dokaze, če bo to potrebno, kritično oceniti ostala pritožbena izvajanja in o zadevi ponovno odločiti. Zaradi take odločitve je bilo treba razveljaviti tudi odločbo o kazni za kaznivo dejanje poskusa umora, odločbo o enotni kazni, odločbo o vštetju pripora in odločbi o varnostnem ukrepu ter stroških kazenskega postopka.

K II. sklepa: Ker se obt. U. P. nahaja v priporu, ki je bil po končani glavni obravnavi podaljšan iz pripornega razloga ponovitvene nevarnosti po 3. točki prvega odstavka 201. člena ZKP, je bilo treba preizkusiti, ali so še dani razlogi za pripor. Ta preizkus je pokazal, da je navedeni priporni razlog še vedno podan, ker se okoliščine, ki so narekovale odreditev in že večkratno podaljšanje pripora in ki so obrazložene v prejšnjih sklepih o priporu, v bistvu niso spremenile.

Še vedno namreč obstaja realna nevarnost, da bi obt. P., če bi bil na prostosti, kaznivo dejanje, ki je zaenkrat ostalo pri poskusu, dokončal. Po oceni pritožbenega sodišča je pripor neogibno potreben za potek kazenskega postopka oziroma za varnost ljudi in je tudi v skladu z določbo prvega odstavka 20. člena Ustave Republike Slovenije.

 


Zveza:

KZ člen 22, 23, 127, 127/2, 127/2-2. ZKP člen 392, 392/3, 392, 392/3.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
23.08.2009

Opombe:

P2RvYy00NzU5Mg==