VSM sklep Cpg 239/93
| Sodišče: | Višje sodišče v Mariboru |
|---|---|
| Oddelek: | Gospodarski oddelek |
| ECLI: | ECLI:SI:VSMB:1993:CPG.239.93 |
| Evidenčna številka: | VSM00093 |
| Datum odločbe: | 17.01.1993 |
| Področje: | IZVRŠILNO PRAVO |
| Institut: | vsebina predloga za izvršbo |
Jedro
Za izdajo začasne odredbe v zavarovanje denarne terjatve mora biti izkazana subjektivna nevarnost, da bo dolžnik s svojim ravnanjem s premoženjem oziroma sredstvi skušal onemogočiti ali precej otežiti izterjavo. Za obstoj te predpostavke pa sodišče prve stopnje dejanskega stanja ni dovolj raziskalo.
Varščina se lahko položi samo v gotovini, ne pa tudi v vrednostnih papirjih.
Začasna odredba z nalogom organizaciji, ki opravlja posle plačilnega prometa, da mora dolžniku ali komu drugemu po dolžnikovem nalogu odreči izplačilo denarnega zneska z dolžnikovega računa (4. točka 1. odst. 266. čl. ZIP), učinkuje od dneva, ko je bil tej organizaciji vročen sklep o izdaji začasne odredbe. To pa še ne pomeni, da tečeta od tega trenutka tudi čas, ki ga sodišče določi za trajanje začasne odredbe ter rok za vložitev tožbe (1. odst. 272. čl. ZIP). Začetek tega časa oziroma roka (če seveda ni določen s samim sklepom, kar bi bilo zaradi jasnosti najbolje) je odvisen od trenutka, ko je bil sklep o začasni odredbi vročen strankama. Če ni bil vročen obema hkrati pa je odločilna vročitev tisti stranki, ki ji je bil sklep vročen prej.
Izrek
Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Obrazložitev
Upnik se je pravočasno pritožil zoper sklep o zavrženju izvršilnega predloga. V pritožbi navaja, da je po zahtevi sodišča brezuspešno poizvedoval za številko bančnega računa dolžnika - ta podatek lahko dobi le sodišče. Sedaj v pritožbi pa je navedel številko računa na podlagi dokumentacije iz leta 1991. Smiselno je torej pritožnik uveljavljal, da je bila zahtevana poprava izvršilnega predloga neutemeljena.
Pritožba ni utemeljena.
Pritožnik, ki ni ravnal po pozivu sodišča in v določenem roku izv.
predloga ni popravil oz. dopolnil, lahko v pritožbi uveljavlja, da je bil izvršilni predlog razumljiv in je vseboval vse, kar je treba.
Drugostopensko sodišče mora presoditi, ali dejansko obstojajo takšne pomanjkljivosti, da izvršilnega predloga ni moroče obravnavati - glej stališče biv. jugosl. gosp. koordinacije 21.-23.5.1984. V danem primeru se je prvostopno sodišče sicer nepravilno sklicevalo na določilo člena 198 Zakona o izvršilnem postopku (ZIP), ki ureja izvršbo med pravnimi osebami - tam je obvezna navedba bančnega računa dolžnika in organizacije, ki ta račun vodi. Tukaj pa je dolžnik fizična oseba in mora biti izvršilni predlog sestavljen skladno s členom 98 ZIP, po katerem mora upnik navesti samo organizacijo, ki vodi dolžnikov račun, glede številke računa pa opravi poizvedbe sodišče. Sodišče pa ne more opraviti poizvedb o dolžnikovem računu, če upnik ne navede pri katerem denarni organizaciji se naj te poizvedbe opravijo. Tako je tudi v pritožbi navedena številka računa brez pomena, ker ni navedeno pri kateri organizaciji se ta račun vodi.
V sklepu o poravi izvršilnega predloga je prvostopno sodišče pravilno zahtevalo podatek o dolžnikovi banki, brez podlage v zakonu pa je zahteva o številki računa. Ker upnik ni sporočil nobenega podatka, so po zakonu nastopile pracesne posledice - predlog se šteje za umaknjen.
Zveza:
Pridruženi dokumenti:*
- Datum zadnje spremembe:
- 23.08.2009
