VSM sklep I Ip 1151/2007

Jedro

O višini terjatve iz naslova zamudnih obresti v primerih, ko pravnomočna sodba dolžniku poleg plačila glavnice nalaga tudi plačilo zamudnih obresti od določenega dne dalje do plačila, pravnomočno odloči šele izvršilno sodišče, ki pri tem upošteva dan plačila in vsa pravila, ki urejajo višino zamudnih obresti.

 

Izrek

Pritožbi se zavrneta in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Pritožnika krijeta vsak svoje stroške pritožbenega postopka.

 

Obrazložitev

Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje delno ugodilo ugovoru dolžnika po izteku roka zoper sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Murski Soboti in omenjeni sklep glede plačila v znesku 204.808,73 EUR razveljavilo ter postopek zavarovanja ustavilo, v ostalem pa ugovor kot neutemeljen zavrnilo. Zemljiški knjigi je naložilo, da po pravnomočnosti tega sklepa opravi izbris zastavne pravice glede celotnih pravdnih stroškov skupaj z obrestmi in delno glavnice ter celotnih obresti od glavnice v skupni višini 204.808,73 EUR tako, da ostane vknjižena zastavna pravica le glede dela glavnice v višini 1.907,87 EUR. Odločilo je še, da se predlog upnice za zavarovanje z dne 21.2.2007 kot nedovoljen zavrže.

Zoper izpodbijani sklep sta se pravočasno pritožila upnica in dolžnik. Upnica se pritožuje "zaradi kršitve Ustave Republike Slovenije, določb Zakona o izvršbi in zavarovanju ter kršitve materialnega prava", kar je pritožbeno sodišče smiselno štelo kot razlog zmotne uporabe materialnega prava po 3. točki prvega odstavka 338. člena ZPP. Pritožba prvostopenjskemu sodišču očita kršitev 22. člena Ustave Republike Slovenije s tem, ko upnici ni vročilo ugovora dolžnice, da bi se lahko o slednjem izjasnila. Očita tudi kršitev določila 56. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), s tem ko je v nasprotju s citirano določbo dovolilo dolžnikov ugovor po izteku roka. Prvostopenjsko sodišče pa je po oceni pritožbe tudi nepravilno uporabilo ustavno odločbo v zvezi s tekom zamudnih obresti. Glede na navedeno pritožbenemu sodišču smiselno predlaga spremembo izpodbijanega sklepa v smeri zavrženja ugovora dolžnika, podrejeno pa razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje ter povrnitev stroškov pritožbenega postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izdaje sklepa dalje do plačila.

Dolžnik se pritožuje smiselno iz razloga zmotne uporabe materialnega prava po 3. točki prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ. V pritožbi navaja, da ob vložitvi predloga za izvršbo dne 29.1.2004 paricijski rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti še ni potekel, ker sta imela tako upnica kot dolžnik na podlagi začasne odredbe prepoved izterjati ali razpolagati s terjatvijo, zato je potrebno vpisano zastavno pravico po uradni dolžnosti izbrisati. Opozarja tudi, da je predčasno na podlagi sklepa o sodnem depozitu deponiral znesek 49.080.363,84 SIT, zato ne odgovarja za zamudo. Glede na navedeno pritožbenemu sodišču predlaga, da sklep o ugovoru spremeni tako, da se po pravnomočnosti sklepa zemljiški knjigi naloži izbris vknjižene zastavne pravice v korist upnika do celote pri parcelah pripisanih v vl.št. k.o. Murska Sobota po uradni dolžnosti. Dolžnik tudi vztraja pri zahtevku za povračilo vseh stroškov ugovornega in pritožbenega postopka, katere mu je dolžna povrniti upnica v roku osmih dni, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi, pod izvršbo.

Pravdni stranki nista vložili pritožbenih odgovorov.

Pritožbi nista utemeljeni.

Pritožbeno sodišče je izpodbijano odločitev preizkusilo v okviru pritožbenih navedb, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo tudi na obstoj morebitnih uradno upoštevnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka ter na pravilno uporabo materialnega prava (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). V zvezi s procesno kršitvijo, ki meri na tisto iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in jo v pritožbi očita upnica, pritožbeno sodišče po pregledu zadeve ugotavlja, da prvostopenjsko sodišče dolžnikovega ugovora po izteku roka res ni vročilo upnici v odgovor, vendar pa je upnica dne 21.2.2007 poslala vlogo, v kateri je priznala plačilo dolžnikovega dolga v višini 204.808,73 EUR in hkrati delno utesnila svoj zahtevek za navedeni znesek, iz česar izhaja utemeljen zaključek, da plačilo omenjenega zneska, kar je bistvo ugovora po izteku roka, med strankama ni sporno. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče prepričano, da prvostopenjsko sodišče ni zagrešilo kršitve postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj je upnica kljub opustitvi vročitve s svojo vlogo odgovorila na navedbe dolžnika v ugovoru po izteku roka, s čimer je bilo podano obravnavanje pred sodiščem.

Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je dolžnik na podlagi pravnomočnega izvršilnega naslova (sodbe Okrožnega sodišča v Murski Soboti) upnici dolgoval znesek 12.412.528,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6.6.1996 do plačila in pravdne stroške v višini 3.796.540,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5.3.2003 do plačila, vsled česar je upnica kot sredstvo zavarovanja svoje terjatve predlagala vknjižbo zastavne pravice na nepremičnini dolžnika. Sklep o dovolitvi zavarovanja je postal dne 11.2.2004 pravnomočen. Dolžnik pa je dne 9.6.2006 v spis vložil vlogo, ki jo je naslovil kot "obvestilo o poplačilu dolga in predlog za izbris zastavne pravice". Prvostopenjsko sodišče je omenjeno vlogo, v kateri je dolžnik navajal, da je njegova obveznost delno ugasnila (s plačilom upnici) po izdaji sklepa o zavarovanju, pravilno štelo kot ugovor po izteku roka po 56. členu ZIZ v zvezi z 239.členom ZIZ, saj je bil dolžnikov ugovor vložen po pravnomočnosti sklepa o zavarovanju in temelji na dejstvu, ki se nanaša na samo terjatev in ki je nastopilo po izvršljivosti odločbe (terjatev je plačal 24.5.2006).

Neutemeljena so tako pritožbena izvajanja upnice, da se je s tem, ko je postal sklep o zavarovanju pravnomočen, izvršilni postopek končal. Namen zavarovanja v obravnavanem primeru je bil, da upnica z vknjižbo zastavne pravice na dolžnikovi nepremičnini v zemljiški knjigi zavaruje svojo denarno terjatev do dolžnika. S tem pa postopek zavarovanja še ni končan. V primeru, ko dolžnik (delno ali v celoti) plača upnikovo terjatev, ima sodišče pravico (delno ali v celoti) izbrisati zastavno pravico na dolžnikovi nepremičnini v obsegu kot je bila plačana terjatev. V ta namen pa je v 56. členu ZIZ kot izredno pravno sredstvo predviden ugovor po izteku roka, s katerim lahko dolžnik uveljavlja dejstva, ki se nanašajo na samo terjatev in ki so nastopila po pravnomočnosti sklepa o zavarovanju, vse do konca izvršilnega postopka oziroma postopka zavarovanja, ki pa se konča šele, ko je terjatev upnika v celoti poplačana. V obravnavanem primeru navedeno pomeni, da bo postopek zavarovanja končan šele, ko bo upničina terjatev zavarovana z zastavno pravico na dolžnikovi nepremičnini, v celoti poplačana. Glede na navedeno je tako sodišče prve stopnje dolžnikov ugovor po izteku roka pravilno štelo kot dovoljenega in pravočasnega.

V obravnavani zadevi je pravno pomemben očitek upnice, da je očitno napačno stališče prvostopenjskega sodišča glede teka zamudnih obresti po uveljavitvi Obligacijskega zakonika- OZ, to je po 1.1.2002. Upnica namreč v pritožbi opozarja, da se je prvostopenjsko sodišče napačno sklicevalo na odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije, ki je razveljavila 1060. člen OZ, kolikor se za zamudne obresti iz obligacijskih razmerij, nastalih pred njegovo uveljavitvijo, ki tečejo po 1.1.2002, uporablja 277. člen ZOR, čeprav so že dosegle ali presegle glavnico. Prvostopenjsko sodišče je namreč zaključilo, da dolguje dolžnik upnici iz naslova glavnice po izvršilnem naslovu (pravnomočni sodbi) znesek 51.796,56 EUR (prej 12.412.528,00 SIT) z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6.6.1996 do 1.1.2002 v višini 130.639,48 EUR (prej 31.306.445,00 SIT). Svojo odločitev je oprlo na citirano ustavno odločbo, s katero je Ustavno sodišče presodilo, da je določba 1060. člena v neskladju z drugim odstavkom 14. člena Ustave, kolikor se za zamudne obresti iz obligacijskih razmerij, nastalih pred njegovo uveljavitvijo, ki tečejo po 1.1.2002, uporablja 277. člen ZOR, čeprav so obresti že dosegle ali presegle glavnico. Citirana ustavna odločba pa je bila sprejeta po pravnomočnosti izvršilnega naslova in sklepa o zavarovanju v obravnavani zadevi, kar je tudi bistveni očitek upničine pritožbe. Zakon ali del zakona, ki ga je ustavno sodišče razveljavilo se po 44. členu Zakona o ustavnem sodišču sicer ne uporablja za razmerja, nastala pred dnem, ko je razveljavitev začela učinkovati, če do tega dne o njih ni bilo pravnomočno odločeno. Vendar pa je ustavno sodišče že sprejelo stališče, da o višini terjatve iz naslova zamudnih obresti v primerih, ko pravnomočna sodba dolžniku poleg plačila glavnice nalaga tudi plačilo zamudnih obresti od določenega dne dalje do plačila, pravnomočno odloči šele izvršilno sodišče, ki pri tem upošteva dan plačila in vsa pravila, ki urejajo višino zamudnih obresti (odločbi Ustavnega sodišča). O višini terjatve iz naslova zamudnih obresti s sodbo še ne more biti pravnomočno odločeno, ker trenutek plačila obveznosti ni znan oziroma določen vnaprej. V obravnavani zadevi je tako o višini zamudnih obresti odločalo šele izvršilno sodišče z izpodbijanim sklepom, zato o višini terjatve iz naslova zamudnih obresti prej še ni bilo pravnomočno odločeno. Navedeno pomeni, da je prvostopenjsko (izvršilno) sodišče svojo odločitev pravilno oprlo na ustavno odločbo, ki je delno razveljavila 1060. člen OZ in v skladu s takšno materialno podlago upnici upravičeno prisodilo le zamudne obresti, ki so se natekle do navedenega dne (31.12.2001).

Glede na navedeno materialno podlago so povsem neutemeljena izvajanja pritožbe dolžnika o tem, kdaj je terjatev (glavnica) zapadla v plačilo in posledično, kdaj je dolžnik prišel v zamudo z njenim plačilom saj so, kot je že bilo obrazloženo, zamudne obresti od glavnice prenehale teči že 31.12.2001, ko so dosegle glavnico.

Prvostopenjsko sodišče je tudi materialno pravilno v skladu s pravilom o vrstnem redu vračunavanja obresti in stroškov vsebovanim v 288. členu OZ odločilo, da je dolžnik s plačilom najprej odplačal stroške, nato obresti in del glavnice in je po opravljenem vračunanju upnici še vedno dolžan znesek 1.907,87 EUR, za vplačani znesek pa je sklep o zavarovanju glede plačila v znesku 204.808,73 EUR razveljavilo ter postopek zavarovanja ustavilo.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče odločilo kot izhaja iz izreka tega sklepa (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSL sklep III Cp 837/2005
• VSL sklep III Cp 1834/99
• VSL sklep II Cpg 55/2000