VSM sklep I Cp 1135/2006

Jedro

Tako je še vedno odprto vprašanje, ali je tožena stranka glede na svoje zdravstveno stanje oziroma svoje osebne lastnosti v času sklenitve spornih pogodb oziroma tudi v času postopka na prvi stopnji bila poslovno popolnoma sposobna in je kot taka bila tudi sposobna sama opravljati pravdna dejanja oziroma je imela pravdno sposobnost - 77. člen ZPP.

Namreč sposobnost biti stranka in procesna sposobnost sta procesni predpostavki, na obstoj teh pa mora sodišče paziti po uradni dolžnosti, tudi če se pomanjkanje procesnih predpostavk ob predhodnem preizkusu tožbe ne opazi. S tem v zvezi pa lahko sodišče ugotavlja tudi dejstva, ki jih nobena od strank ni zatrjevala, in izvede dokaze, ki jih nobena od strank ni predlagala, kar je predvsem podano v obravnavanemu primeru, ko ni zatrjevano ali ugotovljeno, da bi bila tožencu poslovna sposobnost odvzeta.

 

Izrek

Pritožbi se ugodi, sodba sodišča prve stopnje se v izpodbijanemu obsodilnemu delu in v odločitvi o stroških pravdnega postopka (izrek pod I in III sodbe) razveljavi in se v tem obsegu vrne zadeva sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

 

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje razsodilo, da ostane sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Mariboru, v veljavi v delu, s katerim je dolžniku - toženi stranki naloženo, da v roku osmih dni plača upniku - tožeči stranki glavnico v znesku 688.473,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posameznih mesečnih zneskov v plačilo, kot natančno izhaja iz izreka izpodbijane sodbe pod I ter sodno odmerjene stroške izvršilnega postopka v znesku 29.671,50 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 26.6.2002 dalje do plačila (izrek pod I sodbe). V preostalem delu je že citirani sklep o izvršbi delno razveljavilo in zahtevek zavrnilo, in sicer za del glavnice v znesku 8.162,50 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 25.8.1999 dalje do plačila ter del zakonskih zamudnih obresti od posameznih zneskov natančno navedenih v izreku pod II ter krajšega paricijskega roka za nadaljnje pravdne stroške (izrek pod II sodbe). Glede na uspeh v pravdi pa je toženi stranki naložilo še povrnitev pravdnih stroškov tožeči stranki v znesku 101.848,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 8.3.2006 do plačila (izrek pod III sodbe).

Proti citirani sodbi je tožena stranka po pooblaščencu vložila pravočasno pritožbo. Izpodbija obsodilni del sodbe pod I in III izreka ob uveljavljanju vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP in se v pritožbenem predlogu zavzema za spremembo izpodbijane sodbe v smeri celotne zavrnitve tožbenega zahtevka oziroma podrejeno razveljavitev izpodbijanega dela sodbe in v tem obsegu vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. V pravočasno vloženi dopolnitvi pritožbe je tožena stranka predložila dokumentacijo svojega zdravstvenega stanja in s tem potrdila svoja pritožbena izvajanja.

Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

Bistveni pritožbeni očitek je, da mora sodišče med pravdnim postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, lahko pravdna stranka in ali je pravdno sposoben, ali zastopa pravdno nesposobno stranko njen zakoniti zastopnik in ali ima zakoniti zastopnik posebno dovoljenje, kadar je to potrebno, kar pa da sodišče prve stopnje ni storilo, čeprav je toženec na svojo pravdno nesposobnost sodišče prve stopnje opozarjal, ko je na naroku za glavno obravnavo izpovedal, da se je ambulantno zdravil zaradi težav glede psihičnega stanja že od leta 1991 in kar bi sodišče prve stopnje moralo posumiti glede na izvedensko mnenje sodne izvedenke nevropsihiatrije, da je toženec zaradi trajne duševne bolezni - shizofrenije v času podpisovanja spornih pogodb bil v stanju, ko ni mogel razumeti pomena svojega dejanja in ni mogel imeti v oblasti svojega ravnanja, torej da je bil neprišeteven; kar vse izhaja iz k spisu priloženega sklepa ODT v Mariboru. Takšnim pritožbenim očitkom je v celoti pritrditi. Iz razlogov izpodbijane sodbe sicer izhaja, da je tožena stranka na glavni obravnavi delovala urejeno, bila je sposobna ustrezno se odzvati na pozive sodišča, in ker v postopku ni bilo trditev, da bi ji bila poslovna sposobnost v času sklenitve obeh pogodb, kot tudi do dneva glavne obravnave odvzeta, sodišče prve stopnje ni moglo zaključiti, da bi bila tožena stranka v omenjenem času poslovno nesposobna in da bi prišla v poštev uporaba 56. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR katerega je sodišče prve stopnje, kot tudi pritožbeno sodišče uporabilo v skladu s 1060. členom sedaj veljavnega Obligacijskega zakonika - OZ), vendar takšni razlogi glede na pritožbena izvajanja in v dopolnitvi pritožbe predloženo listinsko dokumentacijo, predvsem pa glede na podatke o izvedenskemu mnenju psihiatrinje, vsebovanem v sklepu Okrožnega državnega tožilstva v Mariboru, pritožbenega sodišča ne prepričajo. Tako je še vedno odprto vprašanje, ali je tožena stranka glede na svoje zdravstveno stanje oziroma svoje osebne lastnosti v času sklenitve spornih pogodb oziroma tudi v času postopka na prvi stopnji bila poslovno popolnoma sposobna in je kot taka bila tudi sposobna sama opravljati pravdna dejanja oziroma je imela pravdno sposobnost - 77. člen ZPP. Kot je že navedeno, mora sodišče glede na določilo 80. člena ZPP med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, lahko pravdna stranka in ali je pravdno sposoben in v kolikor ugotovi, da tisti, ki nastopa kot stranka, ne more biti pravdna stranka, pa se da ta pomanjkljivost odpraviti, zahteva od tožeče stranke, naj popravi v tožbi, kar je treba, ali ukrene kaj drugega, da se postopek lahko nadaljuje z osebo, ki je lahko pravdna stranka, kot to določa prvi odstavek 81. člena ZPP in ki nalaga nadaljnja ravnanja sodišču prve stopnje v nadaljnjih odstavkih. Dejstvo je, da tožena stranka sodišču prve stopnje ni predložila vseh listin o svojem zdravstvenem stanju, katere je priložila k pritožbi, vendar je moč razumeti, da je ta njena neaktivnost v nakazni smeri posledica morebitne njene pravdne nesposobnosti. Sodišče prve stopnje je zato v obsegu, ali je tožena stranka bila v času sklenitve spornih pogodb poslovno sposobna in ali je v teku postopka podana njena pravdna sposobnost, dejansko stanje nepopolno ugotovilo, ker je izhajalo iz preuranjenega materialnopravnega izhodišča, da je bila v času sklenitve obravnavanih pogodb poslovno sposobna in da zato ni prišla v poštev uporaba 56. člena ZOR. Prvi odstavek citiranega zakonskega določila namreč določa, da mora imeti pogodbenik za sklenitev veljavne pogodbe poslovno sposobnost; ali pa je tožena stranka v času sklepanja obeh pogodb imela poslovno sposobnost, pa je zaenkrat glede na podatke v spisu, ostalo nepojasnjeno, bo pa moralo to okoliščino razjasniti sodišče prve stopnje v ponovljenem postopku.

Iz navedenih razlogov je pritožbeno sodišče sledilo utemeljeni pritožbi in je izpodbijano sodbo razveljavilo ter vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje - 355. člen ZPP.

V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje ravnati v nakazani smeri - v skladu z določili 80. in 81. člena ZPP. Namreč sposobnost biti stranka in procesna sposobnost sta procesni predpostavki, na obstoj teh pa mora sodišče paziti po uradni dolžnosti, tudi če se pomanjkanje procesnih predpostavk ob predhodnem preizkusu tožbe ne opazi. S tem v zvezi pa lahko sodišče ugotavlja tudi dejstva, ki jih nobena od strank ni zatrjevala, in izvede dokaze, ki jih nobena od strank ni predlagala, kar je predvsem podano v obravnavanemu primeru, ko ni zatrjevano ali ugotovljeno, da bi bila tožencu poslovna sposobnost odvzeta. Sodišče mora namreč, ko iz okoliščin konkretnega primera zasumi, da procesne predpostavke niso podane, s tem v zvezi po uradni dolžnosti opraviti neformalne poizvedbe, prav tako pa tudi izvesti dokaze, lahko tudi s postavitvijo izvedenca medicinske stroke; na takšen sum pa vsekakor nakazuje v sklepu državnega javnega tožilstva citirana vsebina izvedenskega mnenja izvedenke nevropsihiatrinje.

O stroških pritožbenega postopka je pritožbeno sodišče odločilo v skladu s tretjim odstavkom 165. člena ZPP.

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSL sodba in sklep I Cp 1689/2000
• sodba U 455/2005
• VSM sklep II Cp 2808/2005