VSM sklep I Cp 2329/2007

Jedro

Nova situacija pa je nastopila tedaj, ko je prvostopenjsko sodišče dne 07.08.2002 prejelo obvestilo odvetnika, kot dotedanjega pooblaščenca tožeče stranke, da je prišlo med njim in tožečo stranko do sporazumne prekinitve pooblastilnega razmerja. V tej zvezi pritožba utemeljeno opozarja, da takega obvestila ni mogoče razumeti kot obvestila vsebovanega v tretjem odstavku 146. člena ZPP namreč, da je stranka odvetniku preklicala pooblastilo. Zato je ocena sodišča prve stopnje, ki je obvestilo štelo kot da gre za preklic pooblastila, po oceni drugostopenjskega sodišča, napačna.

 

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se vrne zadeva sodišču prve stopnje v nov postopek.

 

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da se tožba tožeče stranke z dne 24.06.1996 šteje za umaknjeno in se pravdni postopek, ki se vodi pod opr. št. P 1115/2004, ustavi. Odločilo je še, da je tožeča stranka dolžna v roku 15 dni od prejema te odločbe povrniti prvotoženi stranki pravdne stroške v znesku 1.070,85 EUR, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Proti takemu sklepu se je tožeča stranka po svojem pooblaščencu pravočasno pritožila iz vseh treh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP. Sodišču prve stopnje očita zmotno uporabo določb člena 146 ZPP, ker je nepravilno ocenilo obvestilo nekdanjega pooblaščenca tožeče stranke odvetnika z dne 07.08.2002 o prenehanju pooblastilnega razmerja med njim in tožečo stranko. Nepravilno pa je tudi ocenilo dopis odvetnika z dne 05.05.2005, kot dopolnitev njegovega dopisa z dne 07.08.2002, saj k zadnjemu dopisu odvetnik ni predložil nikakršnega potrdila iz katerega bi izhajalo, da mu je tožeča stranka pooblastilo odpovedala. V konkretni zadevi sodišče prve stopnje ni imelo nikakršne podlage za vročanje pisanj tožeči stranki po tretjem odstavku 146. člena ZPP. Prepričati bi se moralo o tem, ali je tožeča stranka resnično odpovedala pooblastilo odvetniku, ali pa bi moralo postopati po določbah četrtega odstavka 146. člena ZPP. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek.

Toženki na pritožbo nista odgovorili.

Pritožba je utemeljena.

V predmetni zadevi je treba, glede na dejstvo, da je tožeča stranka v tujini in ob dejstvu, da v času izdaje sklepa o mirovanju postopka z dne 08.05.2003 (list. št. 117) Republika Slovenija še ni bila članica EU, pravilnost oprave vročitve pisanj tožeči stranki, presojati po določbah 146. člena ZPP in glede na dejstvo, da ima tožeča stranka sedež v Republiki Avstriji, ko iz spisa izhaja podatek, ki ga je pravilno ugotovilo tudi sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu, da je sprejela poštno pošiljko neposredno po pošti (roza povratnica pritrjena k list. št. 112), tudi po določbah Haaške konvencije o civilnem postopku z dne 01.03.1954, ki zaradi pravnega nasledstva po nekdanji SFRJ veže Republiko Slovenijo, podpisnica pa je tudi Republika Avstrija.

Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je imela tožeča stranka ob vložitvi tožbe dne 24.06.1996 in v nadaljnjih letih vodenja tega postopka, pooblaščenca odvetnika s sedežem odvetniške pisarne v Sloveniji. Zato so se vsa pisanja zanjo vročala njenemu odvetniku (prvi odstavek člena 137 ZPP, prej prvi odstavek člena 138 ZPP/77). Nova situacija pa je nastopila tedaj, ko je prvostopenjsko sodišče dne 07.08.2002 prejelo obvestilo odvetnika, kot dotedanjega pooblaščenca tožeče stranke, da je prišlo med njim in tožečo stranko do sporazumne prekinitve pooblastilnega razmerja. V tej zvezi pritožba utemeljeno opozarja, da takega obvestila ni mogoče razumeti kot obvestila vsebovanega v tretjem odstavku 146. člena ZPP namreč, da je stranka odvetniku preklicala pooblastilo. Zato je ocena sodišča prve stopnje, ki je obvestilo štelo kot da gre za preklic pooblastila, po oceni drugostopenjskega sodišča, napačna.

Pravilna razlaga določb procesnega prava, to je taka, ki je v skladu s temeljno pravico stranke, da se brani v postopku, oziroma, da v njem sodeluje, bi v konkretni zadevi dejansko nalagala ravnanje sodišča prve stopnje, v zvezi z vročanjem pisanj tožeči stranki, po četrtem odstavku 146. člena ZPP. Lahko pa bi ji, v skladu z 2. členom Haaške konvencije v zvezi s 1. točko 6. člena te konvencije, pošiljke vročalo neposredno po pošti, tako, kakor je to uspešno storilo z vabilom na narok za glavno obravnavo, razpisan za 08.05.2003.

Tako pa ima pritožba prav, da sklep o mirovanju postopka istega prvostopenjskega sodišča z dne 08.05.2003, ki ga je sodišče prve stopnje tožeči stranki vročalo le tako, da ga je nabilo na sodno desko, ker je štelo, da gre za situacijo iz tretjega odstavka 146. člena ZPP, tožeči stranki ni bil pravilno vročen. Zato ni mogoče šteti, da je bila seznanjena z dejstvom, da je v zadevi prišlo do mirovanja postopka. V razlogih izpodbijanega sklepa sodišče prve stopnje sicer zaključuje, da je bila tožeča stranka z vabilom na narok za glavno obravnavo, razpisan za dne 08.05.2003, ki ga je prejela, poučena o posledicah, če na narok ne bo pristopila. Vendar, kljub temu, da je sklep o ugotovitvi mirovanja postopka deklaratorne narave, to še ne pomeni, da posledice iz tretjega odstavka 210. člena ZPP nastopijo tudi tedaj, če stranki sklep o mirovanju postopka ni bil pravilno vročen. Taka stranka ne more trpeti posledic mirovanja postopka in sodišče v tem primeru ne sme izdati sklepa, da je tožba umaknjena (glej komentar ZPP - Nina Betetto).

Na podlagi obrazloženega je bilo odločiti tako, kakor to izhaja iz izreka tega sklepa (3. točka člena 365 ZPP).

V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje ugotovljeno pomanjkljivost odpraviti s pravilno opravljeno vročitvijo sklepa o ugotovitvi mirovanja postopka oziroma ugotoviti,ali in kdaj je bil ta tožeči stranki pravilno vročen. Njegovo nadaljnje postopanje bo odvisno od oprave oziroma od ugotovitev navedenega.

O pritožbenih stroških ni bilo treba odločiti, ker niso bili uveljavljani.

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSL sklep III Cp 1505/2004
• VSL sklep II Cpg 599/2000
• VSL sklep II Cp 676/2004